APDEJT.si

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Španska policija je razbila mednarodno mrežo trgovine z otroki, ki je otroke s Kanarskih otokov tihotapila v Francijo. Enajst ljudi je bilo aretiranih v Madridu, Lanzaroteju in Gran Canarii. Štirim aretiranim grozi sojenje zaradi organiziranega kriminala, ponarejanja dokumentov in otroške pornografije. Preiskava se je začela po izginotju 14 mladoletnikov iz državnih ustanov na Kanarskih otokih med zimo 2024 in pomladjo 2025.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.

Med zakonodajnimi in evropskimi volitvami so v Franciji odkrili 25 poskusov tujega vmešavanja, vključno s strani ruske skupine »Storm-1516«.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Letalo iz Marseilla je pristalo v Kaliningradu, kjer naj bi se generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, srečal z direktorjem Rosatoma, Aleksejem Lihačevim. Srečanje bo potekalo v Kaliningradu, vendar podrobnosti o njegovi vsebini niso znane.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Francija meni, da ZDA kršijo mednarodno pravo z napadi na civilne ladje, ki jih ameriške obveščevalne službe obtožujejo trgovine z drogami, je izjavil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot v intervjuju za Le Journal du Dimanche. Pariz ocenjuje, da je takšno ravnanje ZDA nedopustno, ker se obtožbe o trgovini z drogami izrekajo brez sodnega postopka.

Po dvotedenski prekinitvi je več kot 600 migrantov s čolni prečkalo Rokavski preliv in prispelo v Veliko Britanijo. Britanske obmejne sile in reševalna služba RNLI so večkrat posredovale pri reševanju migrantov. Pred tem so rešili 94 migrantov, katerih čoln se je razlomil blizu Dunkerquea, pri čemer so tri osebe zaradi hipotermije zdravili v francoski bolnišnici.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Iran je izpustil dva francoska državljana iz zapora. Dogodek se dogaja v času napetih odnosov med državama, kar odpira vprašanja o možnih političnih motivih in prihodnjih odnosih.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se bo v torek srečal s predsednikom palestinske oblasti Mahmudom Abbasom v Elizejski palači. Srečanje sledi uradni francoski pripoznanju palestinske države septembra. Razpravljali bodo o uveljavitvi prekinitve ognja v Gazi.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

Francoski Institut Žak Delor je v analizi ocenil, da se avtoritarna oblast Aleksandra Vučića v Srbiji zdi ogrožena zaradi protestov. Institut meni, da se mora Evropska unija odločiti, ali bo tolerirala avtoritarni režim ali podprla demokratične težnje v Srbiji.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je med obiskom Kolumbije, kjer poteka vrh med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, obljubil, da se bo boril proti naraščajoči trgovini z drogami v Evropi in Latinski Ameriki. Napovedal je ustanovitev regionalne akademije za usposabljanje preiskovalcev in carinikov.

Belgijsko kazensko sodišče je obsodilo dva poljska državljana, vključno s parlamentarnim pomočnikom, zaradi poneverbe evropskih sredstev, povezanih s političnimi entitetami, ki so povezane z Nigelom Farageom in njegovo stranko UKIP. Sodni postopek je posledica pravnih posledic Brexita v Evropski uniji.

Francija si prizadeva za vrnitev nekdanjih talcev Cécile Kohler in Jacquesa Parisa iz Irana. Njihova vrnitev je pogojena z izpustitvijo Mahdieh Esfandiari, Iranke, ki živi v Franciji in je obtožena spodbujanja terorizma. Kohlerjeva in Paris sta bila po treh letih in pol izpuščena iz zapora v Teheranu, vendar jima je prepovedano zapustiti Iran.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.

V Parizu se je začelo zgodovinsko sojenje Rogerju Lumbali, nekdanjemu voditelju upornikov iz Demokratične republike Kongo, zaradi obtožb o sostorilstvu pri zločinih proti človečnosti med vojnami v vzhodnem Kongu v letih 2002 in 2003. Lumbala, ki je bil aretiran leta 2020, je obtožen, da je vodil operacijo "Izbriši tablo", katere cilj je bilo etnično čiščenje. Med sojenjem je obramba zahtevala, da kot priča nastopi Jean-Pierre Bemba, trenutni podpredsednik vlade DR Kongo.

Rusija je izrazila upanje, da bo odprava sankcij proti aš-Šaraaju prispevala k razvoju Sirije. Ruska federacija je pripravljena nadaljevati dialog s Sirijo.

Koordinacijski odbor združenj veteranov nekdanje OVK je sporočil, da so bile izvedene vse potrebne priprave za protest v Strasbourgu zaradi sojenja pred Specialnim sodiščem v Haagu proti nekdanjim visokim častnikom nekdanje OVK.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA niso več neposredno vključene v financiranje Ukrajine. Poudaril je, da ZDA zdaj zaslužijo s prodajo orožja prek zveze NATO.

Velika Britanija je poslala specializirano enoto za boj proti dronom v Belgijo, da bi pomagala lokalnim oblastem pri obvladovanju neznanih brezpilotnih letalnikov, ki so bili opaženi v belgijskem zračnem prostoru. Ta poteza sledi podobnim dejanjem Francije in Nemčije, ki so že prej ponudile pomoč Belgiji. Belgijski obrambni minister Theo Franken je izrazil hvaležnost za britansko podporo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da ga je seznanil z aktualnimi razmerami glede NIS-a. Napovedal je srečanje srbske delegacije z Američani glede te teme. Iz gibanja POKS so obisk ocenili kot zadnji poskus nakupa podpore Zahoda v notranjih političnih sporih.

Jelica Minić iz Evropskega gibanja v Srbiji je dejala, da po njenem mnenju noben pomemben mednarodni akter več ne zaupa srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Dodala je, da Emanuel Macron, s katerim se je Vučić sestal ta teden, ne bo njegova zadnja obrambna linija v Evropski uniji.

Zohran Mamdani je po zmagi na newyorških volitvah obljubil takojšen začetek uresničevanja svojega programa dostopnosti. Kritiki pa ga primerjajo s Sadiqom Khanom in opozarjajo, da bi lahko njegova politika pripeljala do ponovitve neuspehov marksizma, od Kube do Sovjetske zveze. Mamdani je dejal, da se je njegova kampanja za župana začela pred približno letom dni.

Italijanski minister za obrambo, Guido Crosetto, se je v Berlinu udeležil srečanja obrambnih ministrov v formatu E5. Na vrhu so bili prisotni tudi njegovi kolegi iz Francije, Nemčije, Poljske in Združenega kraljestva.

Grški politik Dimitris Papastergiou se je srečal z namestnikom zunanjega ministra ZDA v okviru P-TEC. Papastergiou je poudaril, da digitalna preobrazba ni le posamična pobuda, temveč ključni steber razvojne strategije Grčije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Parizu udeležil delovne večerje, ki se je začela ob 20.45 v palači.

Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je pomilostil zaprtega pisatelja Boualema Sansala na uradno prošnjo Nemčije, še posebej na prošnjo nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja. 81-letnemu Sansalu so očitali 'ogrožanje nacionalne enotnosti' po intervjuju.

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

Francoska vlada ne bo razveljavila francosko-alžirskega sporazuma o priseljevanju iz leta 1968, temveč si bo prizadevala za njegova ponovna pogajanja. Premier Sébastien Lecornu je izjavil, da se morajo pogajanja začeti čim prej, in ponovil, da nasprotuje razveljavitvi sporazuma. Zaradi pritiska skrajne desnice je Lecornu poudaril potrebo po ponovnem pregledu sporazuma med državama.

Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.

Francosko veleposlaništvo v Moskvi je sporočilo, da omejitve Evropske komisije glede izdajanja večkratnih vizumov ne bodo vplivale na turistična potovanja ruskih državljanov. Veleposlaništvo bo še naprej izdajalo kratkoročne, vključno s turističnimi, vizumi. Francija je bila v letu 2024 druga država EU po številu sprejetih in odobrenih vlog za vizume ruskih državljanov. Evropska komisija je članicam EU predpisala prepoved izdajanja večkratnih schengenskih vizumov ruskim državljanom, vendar to ne bo preprečilo potovanj ruskim državljanom.