Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo v ZDA srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o drugi fazi premirja v Gazi in iranskem vplivu. Medtem je izraelski minister za vojaške zadeve, Israel Katz, ponovil, da Izrael ne bo nikoli zapustil območja Gaze in da namerava tam zgraditi naselja, kar je v nasprotju z načrtom premirja, ki ga je predlagal Trump. Pričakujejo se napetosti glede vloge Turčije v Gazi in povojne obnove.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News izjavil, da Izrael ne teži k dodatnemu zaostrovanju odnosov s Teheranom, vendar je hkrati ostro posvaril pred morebitnimi novimi raketnimi napadi. Netanjahu je poudaril, da bi morebitno nadaljevanje iranskih napadov na Izrael privedlo do nepredvidljivih posledic za islamsko republiko. Njegove izjave prihajajo v času, ko Izrael pozorno spremlja iranske poskuse obnove obratov za proizvodnjo raketnih sistemov. Premier je v intervjuju posebej izpostavil pretekle operacije, vključno z uničenjem jedrskega objekta Fordo, ki so bile izvedene ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je pozval Iran, naj se vzdrži napak, ki bi lahko sprožile silovit izraelski odziv. Kljub trditvam o prizadevanjih za stabilnost, so diplomatske aktivnosti in nedavne napovedi srečanj z ameriškim vrhom nakazale na priprave Izraela na dolgoročno nevtralizacijo iranskih vojaških zmogljivosti, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti v regiji.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

V petek je palestinski napadalec na severu Izraela z avtomobilom zapeljal v množico in z nožem napadel ljudi, pri čemer sta umrli dve osebi, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec je bil iz zasedenega Zahodnega brega in je bil ustreljen. Po napadu je Izrael sprožil vojaško operacijo v domnevnem napadalčevem domačem kraju na Zahodnem bregu.

Egiptovski zunanji minister je razkril, da je Kairo odločno zavrnil visoke finančne ponudbe Izraela, vključno z odpustom dolgov države, v zameno za sprejetje načrta o preselitvi Palestincev.

Praznovalci po vsem svetu so z novoletnimi praznovanji obeležili konec leta 2025 in vstopili v leto 2026. Preteklo leto so zaznamovali predvsem politični in gospodarski pretresi, med katerimi so izstopale nove trgovinske carine, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ti ukrepi so močno vplivali na svetovne trgovinske tokove in mednarodne odnose, kar je povzročilo precejšnjo negotovost na finančnih trgih. Poleg gospodarskih vprašanj so leto 2025 zaznamovali tudi ključni geopolitični dogodki, vključno s premirjem v Gazi, ki je prineslo začasno olajšanje v regiji. Kljub temu pa so prizadevanja za dosego trajnega miru v Ukrajini ostala neizpolnjena, saj so se spopadi nadaljevali brez večjega preboja. Svetovna javnost je tako leto 2025 sklenila z mešanimi občutki upanja in skrbi glede stabilnosti v prihodnjem letu.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so bombardirale vojaško vadbišče in skladišča orožja pro-iranskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Izraelska vojska je ciljala na različne lokacije gibanja, vključno z goratimi območji na jugu, v Nabatiyi in Jezzinu, pa tudi na vzhodu države.

Odnosi med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in administracijo Donalda Trumpa so se zaostrili. Po poročanju Times of Israel naj bi Netanjahu izgubil zaupanje Trumpovih sodelavcev, ki menijo, da sabotira mirovni načrt za Gazo in pripravlja nadaljnje vojne. To povzroča veliko nezadovoljstvo med arabskimi državami in državami Perzijskega zaliva. Kljub temu se je Netanjahu konec decembra ponovno srečal s Trumpom v Washingtonu, na srečanje naj bi ga povabil sam Trump.

Izraelska vojska je izvedla serijo topniških napadov na tarče v provinci Nabatije na jugu Libanona, s čimer se nadaljujejo sovražnosti na obmejnem območju. Do napadov je prišlo kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen 27. novembra 2024. Lokalni viri poročajo o žrtvah in poškodovanih, vendar libanonske oblasti še niso podale uradnih podatkov o točnem številu mrtvih ali ranjenih v zadnjem valu obstreljevanja. Operacija v Nabatiji predstavlja nadaljevanje izraelske vojaške taktike pritiska na južni del sosednje države, kar dodatno ogroža stabilnost regije. Kršitve premirja postajajo vse pogostejše, pri čemer Izrael trdi, da se spopada z nevarnostmi na terenu, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na humanitarne posledice stopnjevanja napetosti. Situacija ostaja nestabilna, saj se vojaške dejavnosti stopnjujejo kljub diplomatskim prizadevanjem za ohranitev miru.

V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Donald Trump je podprl morebitne izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel dogovora glede svojega raketnega in jedrskega programa ter ga bo nadaljeval. Trump je to izjavil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno potrdil, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo, v katerem zagotavlja, da Izrael ne teži k ponovnemu neposrednemu vojaškemu spopadu z Iranom. Netanjahu je v intervjuju za Fox News pojasnil, da je Putina prosil, naj to informacijo prenese oblastem v Teheranu. Kljub tem diplomatskim zagotovilom pa izraelski mediji še naprej opozarjajo na visoko stopnjo nevarnosti in možnost novega izbruha sovražnosti med državama. Izraelski premier je v izjavi izpostavil, da si Izrael ne želi stopnjevanja razmer, hkrati pa je opomnil na iranske vojaške vaje, ki vključujejo simulacije raketnih napadov na Izrael. Izrazil je upanje, da Iran ne bo sprožil novega napada, medtem ko nekateri analitiki Netanjahujeve poteze označujejo kot del širše psihološke operacije za pripravo na morebitne prihodnje premike. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj se obe strani spopadata z vprašanji varnosti in strateškega odvračanja.

Prihajajoče srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem bo odločilnega pomena za usodo premirja v Gazi, poroča portal Axios.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi, kjer sta razpravljala o prihodnosti Gaze in strategijah proti Iranu. Obisk naj bi bil uvod v Netanjahujevo kampanjo za ponovno izvolitev. Viri opisujejo Netanjahujev pristop do Gaze kot "brezbrižen", kar odraža naraščajoče težave pri napredovanju.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu funkcije podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je odločil za preklic vseh izvršnih dejanj, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bila proti njemu vložena zvezna obtožnica zaradi podkupovanja in korupcije. Mamdani je svojo potezo utemeljil s potrebo po prečiščenju mestne uprave in zagotavljanju transparentnosti, saj so bili po njegovem mnenju pozni ukazi nekdanjega župana vprašljivi zaradi njegovega pravnega statusa. Med preklicanimi ukrepi so tudi direktive, ki so se nanašale na boj proti antisemitizmu in omejevanje bojkota Izraela. Posebno pozornost je vzbudil preklic ukaza iz decembra 2025, ki je mestnim agencijam prepovedoval diskriminacijo Izraela in njegovih državljanov pri javnih naročilih. Mamdanijeve odločitve so takoj sprožile val kritik s strani judovskih skupnosti in izraelskih uradnikov, ki mu očitajo zmanjševanje zaščite judovske skupnosti v mestu. Župan Mamdani je v petek stopil v bran svojim odločitvam in poudaril, da gre za načelno zavrnitev vseh postopkov, ki jih je Adams sprejel v času, ko je bil pod težo kazenskega pregona.

Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil. Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Generalni sekretar Hezbolaha, šejk Naim Kasem, je izjavil, da so pozivi k razorožitvi odporniškega gibanja del skupnega ameriško-izraelskega projekta, ki služi interesom Izraela. Poudaril je, da je Libanon izpolnil svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja, medtem ko Izrael nadaljuje z napadi in kršitvami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Benjamin Netanjahu se je po srečanju s krščanskimi sionisti udeležil novoletne zabave Donalda Trumpa v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje je potekalo na silvestrovo.

Številne države, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Francijo in Nemčijo, so obsodile izraelsko odobritev novih judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. V skupni izjavi so poudarile, da poteza krši mednarodno pravo in ogroža stabilnost regije. Izrael je kritike označil za diskriminatorne do Judov. Finančni minister Izraela Bezalel Smotrich je dejal, da širitev naselbin preprečuje ustanovitev palestinske države.

Izraelska vojska je izvedla več zračnih napadov na cilje gibanja Hezbolah v Libanonu. Napadi so bili usmerjeni na skladišča orožja in vadbene komplekse na jugu in vzhodu države.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

V okolici novozgrajenega izraelskega vojaškega oporišča na območju Tele Al-Hamams znotraj libanonskega ozemlja so včeraj odjeknile tri močne eksplozije. Po navedbah lokalnih medijev in tiskovnih agencij so bili napadi usmerjeni na strateško točko, kjer so izraelske sile pred kratkim vzpostavile svojo prisotnost. Poročila o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na sami infrastrukturi oporišča za zdaj še niso uradno potrjena, vendar dogodek stopnjuje napetosti na obmejnem območju med državama. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnega nasilja, ki se v regiji stopnjuje v zadnjih mesecih. Izraelska vojska se na poročila o eksplozijah še ni uradno odzvala, medtem ko libanonski viri navajajo, da gre za neposreden odziv na prisotnost tujih sil na njihovem ozemlju. Razmere na južni meji Libanona ostajajo nestabilne, saj obe strani krepita svoje vojaške zmogljivosti in opazovalne postojanke vzdolž razmejitvene črte.

Izraelska javnost je zaskrbljena, ker je oseba, ki naj bi vohunila za Iran, tri leta delala v pisarni načelnika generalštaba izraelske vojske. Incident je sprožil vprašanja o varnosti in možnem vplivu na izraelsko obrambo.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Pripadniki mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) so sporočili, da so bili v petek, 2. januarja 2025, tarča izraelskega ognja na jugu države. Incident se je zgodil kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen za zagotovitev stabilnosti na tem območju. Po prvih uradnih podatkih v napadu ni bilo smrtnih žrtev ali ranjenih med modrimi čeladami, vendar organizacija UNIFIL opozarja na izjemno zaskrbljujoč trend ponavljajočih se napadov na njihove položaje. Mirovne sile so na območju nameščene v sodelovanju z libanonsko vojsko, njihova naloga pa je nadzorovanje demilitariziranega pasu. Izraelska stran se na zadnje obtožbe o streljanju še ni uradno odzvala, so pa podobni incidenti v preteklosti že povzročili ostre diplomatske odzive mednarodne skupnosti. Stopnjevanje napetosti na terenu ogroža krhek mir, ki je bil vzpostavljen po mesecih intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Pričakuje se, da bo ameriški predsednik Donald Trump pritisnil na doseganje napredka pri prekinitvi ognja v Gazi, ko se bo danes srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Pogovori bodo vključevali izraelske pomisleke glede Hezbolaha v Libanonu in Iranu. Netanjahu je ta mesec dejal, da ga je Trump povabil na pogovore, medtem ko si Washington prizadeva vzpostaviti prehodno vlado in mednarodne varnostne sile v obleganem palestinskem območju. Trump je dejal, da se bo morda kmalu srečal z izraelskim voditeljem, vendar Bela hiša ni potrdila podrobnosti. Bela hiša se na zahtevo po komentarju srečanja ni odzvala. Pričakuje se, da bo Netanjahu obiskal obmorsko letovišče Mar-a-Lago.

V Gazi so izraelske sile ubile Palestinca, medtem ko se kršitve premirja nadaljujejo. Na zasedenem Zahodnem bregu se stopnjuje nasilje in ugrabitve. Palestinski moški je v severnem Izraelu z avtomobilom zapeljal v moškega in nato zabodel mlado žensko, oba sta umrla. Izraelska vojska je zaradi tega začela operacijo na območju napadalca.

Nemški politik Wadephul je izjavil, da se Nemčija ne bo udeležila morebitne stabilizacijske enote v Gazi. To se dogaja v času, ko nemški zunanji minister poziva k hitremu začetku druge faze mirovnega načrta, medtem ko na območju že več kot dva meseca velja krhka prekinitev ognja.

Po podatkih ZN je palestinski deček v Gazi utonil v poplavah, ki so zajele njegovo šotorsko naselje. Zdravstveni viri so poročali tudi o smrti 9-letnega dečka v Gazi v nejasnih okoliščinah. Poleg tega je v izraelskem zaporu umrl palestinski zapornik Hassan Issa al-Qaša’leh. Izraelske sile naj bi ubile palestinskega otroka na severu Gaze, medtem ko se humanitarne razmere poslabšujejo.

V bližini mesta Nablus na okupiranem Zahodnem bregu so izraelske vojaške sile danes streljale na vozilo, pri čemer je bil ubit 20-letni palestinski državljan. Po poročilih lokalnih virov je bilo v incidentu poleg smrtne žrtve ranjenih še več drugih oseb. Izraelske sile so ogenj odprle na območju južno od Nablusa, ki ostaja eno izmed žarišč napetosti v regiji. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja nasilja na tem območju, kjer redno prihaja do spopadov med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom. Identiteta žrtve je bila potrjena s strani palestinskih zdravstvenih oblasti, ki so sporočile, da je mladenič podlegel poškodbam takoj po streljanju. Podrobnosti o morebitnih vzrokih za uporabo strelnega orožja s strani vojske v tem specifičnem primeru še niso v celoti pojasnjene, vendar so tovrstni incidenti v zadnjem obdobju postali del vsakdana na okupiranih ozemljih.

Izraelski naseljenci so v nedeljo napadli in poškodovali palestinsko lastnino na zasedenem Zahodnem bregu. Uničevali so domove in vozila v mestih Hawara, Al-Jaba in Turmus Aya. Po podatkih poročil se je novembra zgodilo že 621 incidentov, kar kaže na porast nasilja izraelskih naseljencev.