Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata 1. januarja 2026 podpisal serijo izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil vse odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejete po njegovi obtožbi septembra 2024. Med preklicanimi ukrepi so tudi tisti, ki so se nanašali na zaščito judovske skupnosti in prepoved diskriminatornih praks pri javnih naročilih v povezavi z Izraelom. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je svoje dejanje utemeljil kot nujno čiščenje dediščine obtoženega predhodnika. Odločitev je sprožila ostre odzive, zlasti zaradi preklica ukaza iz decembra 2025, ki je uradnikom in agencijam prepovedoval sodelovanje v bojkotu Izraela. Medtem ko Mamdani trdi, da gre za administrativno sanacijo vodenja mesta po korupcijskem škandalu, ga kritiki obtožujejo spodkopavanja varnosti judovske skupnosti. Pri zaprisežni slovesnosti ga je podprl senator Bernie Sanders, župan pa je v petek ponovno stopil v bran svojim prvim potezam, ki so močno polarizirale ameriško in mednarodno javnost.

Izraelska vojska je v nedeljo vdrla v mesta in vasi na okupiranem Zahodnem bregu in aretirala več Palestincev. Med drugim so vojaki vdrli v vas Al-Asakara južno od Betlehema in aretirali mladeniča.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Izraelska vlada in judovske skupine so ostro kritizirale župana New Yorka Zohrana Mamanija zaradi preklica protisemitističnih ukrepov in omejitev bojkota Izraela. Izraelsko zunanje ministrstvo je Mamanija celo obtožilo antisemitizma. Mamdani se je odzval z obljubo, da bo zaščitil judovske prebivalce New Yorka.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije izdal prvih pet izvršilnih ukazov, s katerimi je korenito spremenil politiko mesta do Izraela. Mamdani je preklical ukaze svojega predhodnika, ki so mestnim organom in institucijam prepovedovali bojkot ali umik kapitala iz Izraela ter z njim povezanih subjektov. S to potezo je župan odpravil omejitve, ki so preprečevale finančno in politično distanciranje mesta od izraelskih institucij. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v upravljanju največjega ameriškega mesta, saj so bili prejšnji ukazi zasnovani z namenom zaščite izraelskih gospodarskih interesov in preprečevanja gibanj za bojkot. Mamdani, ki je svojo kampanjo gradil na progresivnih izhodiščih, je s tem izpolnil eno svojih ključnih obljub. Nova uredba omogoča mestnim skladom in agencijam večjo avtonomijo pri odločanju o naložbah, kar bi lahko vodilo do dejanskega umika sredstev iz podjetij, povezanih z izraelsko politiko na bližnjevzhodnem območju.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je razveljavil vrsto direktiv svojega predhodnika Erica Adamsa. Med najpomembnejšimi spremembami je preklic pro-izraelskih uredb, ki jih je Adams uveljavil v času svojega vodenja mesta. Mamdani je s to potezo nakazal korenit zasuk v mestni politiki in takojšnjo izpolnitev svojih predvolilnih obljub. Odločitev novega župana vključuje umik ukrepov, ki so bili neposredno povezani z izraelskimi interesi in politiko do te države na ravni velemesta. Gre za eno prvih večjih potez nove administracije, ki se osredotoča na revizijo preteklih izvršnih odločitev. Podpisani ukaz je takoj sprožil odzive v političnih krogih in med prebivalci New Yorka, saj pomeni neposreden odmik od smeri, ki jo je zagovarjal Eric Adams.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Nekdanja izraelska talka Romi Gonen je v televizijskem intervjuju za postajo Channel 12 prvič javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je utrpela med ujetništvom v Gazi. 25-letna Izraelka, ki so jo pripadniki gibanja Hamas ugrabili med napadom 7. oktobra 2023, je opisala različne oblike spolnega nasilja s strani štirih različnih moških. Čeprav v pričevanju ni neposredno uporabila besede posilstvo, je jasno nakazala na težo dejanj in grožnje z nasiljem, ki jih je prejemala med napadi. Gonenova je v svojem nastopu poudarila, da se ne namerava več podrejati molku in da njena izpoved predstavlja osebno zmago nad ugrabitelji. Opisala je trenutke nemoči v ujetniških prostorih, kjer so jo moški prisiljevali v tišino pod grožnjo povzročanja dodatne jeze. Njeno pričevanje se pridružuje redkim, a pretresljivim izpovedim drugih izpuščenih talk in talcev, medtem ko Hamas tovrstne obtožbe o sistematičnem spolnem nasilju vztrajno zanika. Izpoved prihaja v času, ko mednarodna javnost še vedno spremlja usodo preostalih ujetnikov v palestinski enklavi.

Izraelske sile so v begunskem taborišču Nur Šams na Zahodnem bregu porušile 25 stanovanjskih zgradb, s čimer je približno 100 družin ostalo brez domov. Vojska je dejala, da je operacija usmerjena proti oboroženim palestinskim skupinam.

Predsednik Somalije, Xasan Sheekh Maxamuud, se je srečal z voditelji regionalnih uprav in županom Mogadiša, da bi razpravljali o ohranjanju suverenosti in enotnosti države. Poudarili so vladne načrte za preprečevanje kršitev, ki jih je zagrešil izraelski premier. Xasan Sheekh je dejal, da je poteza Netanjahuja očiten napad na suverenost Somalije.

Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

Izraelske vojaške sile so v soboto znova vdrle na ozemlje južne Sirije, natančneje v provinco Kunejtra. Po poročanju sirske tiskovne agencije SANA je izraelska vojaška enota z več oklepnimi vozili in terenskimi avtomobili prodrla iz smeri vasi Bir Ajam proti naselju Barika. Druga skupina vojakov, ki je vdrla s petimi vojaškimi vozili z območja Tal al Ahmar al Garbi, je v bližini vasi Ajn al Zijvan vzpostavila nadzorno točko na cesti, ki povezuje omenjeno vas z mestom Khan Arnabah. Ta vdor predstavlja novo kršitev sirske suverenosti in stopnjuje napetosti na obmejnem območju. Izraelske enote so se razporedile na strateških točkah, kjer izvajajo nadzor prometa in gibanja lokalnega prebivalstva. Dogodek sledi nizu podobnih operacij na tem območju, kjer Izrael pogosto izvaja vojaške aktivnosti z utemeljitvijo zagotavljanja varnosti na svoji severni meji, kar pa sirska stran vztrajno obsoja kot neupravičeno agresijo.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Iranski in katarski zunanji minister sta v telefonskem pogovoru izmenjala mnenja o dogodkih v Palestini, Libanonu in Jemnu. Ministra sta pozvala k prekinitvi napadov na civiliste v Gazi in Libanonu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je novo leto dočakal v družbi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na svojem luksuznem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru tradicionalne novoletne zabave, ki jo ameriški predsednik vsako leto priredi za izbrane goste na svojem zasebnem letovišču. Dogodek poudarja tesne osebne in politične vezi med voditeljema dveh ključnih zaveznic. Čeprav je bila narava srečanja uradno družabna, njuno druženje v času geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu simbolizira usklajenost politik Washingtona in Tel Aviva. Navzočnost Netanjahuja na Floridi ob prehodu v novo leto odraža visoko stopnjo diplomatskega sodelovanja in vzajemne podpore, ki sta jo državi gojili v zadnjem obdobju.

Hutijski uporniki v Jemnu so sporočili, da bodo izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somaliland obravnavali kot vojaški cilj. Izjava je prišla po tem, ko je Izrael priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, kot prva država na svetu. Po poročanju Middle East Monitorja naj bi Izrael v Somalilandu vzpostavil bazo za boj proti hutijem v Jemnu.

Izraelske okupacijske sile so v ponedeljek zjutraj aretirale šest mladih moških v mestu Silvad, severovzhodno od Ramale na zasedenem Zahodnem bregu. Po lokalnih virih je izraelska vojska vdrla v mesto, preiskala več hiš in povzročila škodo.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Generalni sekretar Hezbollaha, šeik Naim Kasem, je ob obeležitvi enega od poveljnikov Hezbollaha obtožil ZDA in Izrael za povzročanje nestabilnosti in negotovosti v Libanonu. Pozval je k prenehanju vsestranskih napadov na Libanon.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Hamas je potrdil smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obeide in voditelja v Gazi, Mohameda Sinvarja, ki naj bi bila ubita že pred časom v izraelskem zračnem napadu. Izraelska vojska je že pred meseci poročala o smrti Abuja Obeide.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

Cilj Izraela pri priznanju odcepitvene regije Somaliland in podpori razkosanju Somalije je pridobitev dostopa do odprtega morja in oslabitev gibanja Ansaralah v Jemnu.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da je oblikovanje nove vlade v Gazi v prihodnjem letu mogoče le pod pogojem popolne razorožitve gibanja Hamas. Po njegovih besedah je to nujen korak za zagotovitev stabilnosti in uspešne prihodnosti palestinske enklave. Netanjahu je pojasnil, da bi razorožitev lahko izvedle bodisi mednarodne sile bodisi drugi ustrezni mehanizmi, ki bi preprečili nadaljnje vojaške dejavnosti skupine. Izraelski premier verjame, da bi Gazza po odstranitvi vojaške grožnje Hamasa lahko stopila na pot gospodarskega in političnega okrevanja. Izjave prihajajo v času povečanih prizadevanj za stabilizacijo regije, vendar Netanjahu vztraja pri trdem stališču glede varnostnih zagotovil. Njegove besede nakazujejo na pričakovanje ključnih sprememb v upravljanju Gaze v prihajajočem letu, pod pogojem, da se vprašanje oborožitve radikalnih skupin razreši.

Izraelske okupacijske sile so v nedeljo zvečer med napadom na južno obrobje Kuneitre aretirale pet sirskih mladeničev.

V naselju Al Ram, ki leži severovzhodno od okupiranega Jeruzalema, sta bila v sobotnem večernem incidentu ranjena dva Palestinca. Po poročanju lokalnih varnostnih virov so izraelske okupacijske sile streljale na moška v bližini ločilnega zidu, ki ga palestinska stran označuje za zid apartheida. Oba ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico na zdravljenje, vendar podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju še niso znane. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na Zahodnem bregu, kjer so spopadi med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom postali skoraj vsakodnevni. Naselje Al Ram je zaradi svoje strateške lege ob jeruzalemski meji in neposredne bližine varnostne pregrade pogosto prizorišče tovrstnih varnostnih incidentov. Izraelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, gre pa za nadaljevanje niza streljanj na civiliste na tem območju, ki so se zvrstila v zadnjih mesecih.

Zdravnik Hussam Abu Safia iz Gaze je že eno leto zaprt v izraelskem zaporu, ne da bi bil obtožen. Njegovo zdravstveno stanje se je od aretacije s strani izraelskih vojakov močno poslabšalo.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo izraelsko streljanje, v katerem je bil ranjen pripadnik sil UNIFIL v južnem Libanonu. Pariz je izrazil zaskrbljenost zaradi incidenta in pozval k preiskavi.

Generalni sekretar gibanja Hezbolah šejk Naim Kasem je v televizijskem nagovoru ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in namestnika poveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izrazil ponos nad tesnimi vezmi z Iranom. Kasem je Solejmanija označil za vzor avtentičnega islamskega humanitarnega projekta in poudaril, da je bil njegov glavni cilj podpora odporniškim gibanjem ter preprečevanje tujih vplivov v regiji. Po njegovih navedbah je Iran gibanju Hezbolah nudil obsežno vojaško in politično podporo, ne da bi v zameno zahteval kakršne koli povračilne usluge. Kasem je v svojem govoru izpostavil, da ostaja prednostna naloga Hezbolaha popoln umik izraelskih sil iz Libanona. Pohvalil je vojaške veščine nekdanjega poveljnika sil Al Kuds in poudaril, da je iranska pomoč ključna za stabilnost in moč šiitskega gibanja v Libanonu. Nagovor se vpenja v širši kontekst napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Hezbolah ob tesnem sodelovanju s Teheranom ohranja svojo oboroženo strukturo kljub mednarodnim pritiskom po razorožitvi. Dogodek v Teheranu in Bejrutu znova potrjuje os odporniškega gibanja pod iranskim vodstvom.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Izrael, Grčija in Ciper so podpisali skupni vojaški načrt za leto 2026, s čimer so formalizirali trilateralno obrambno sodelovanje, namenjeno oblikovanju enotne fronte proti Turčiji. Sporazum vključuje skupne vaje, usposabljanja in strokovne delovne skupine na različnih področjih.

Londonski župan Sadiq Khan se je odzval na ostre kritike, ki so se pojavile po novoletnem ognjemetu v britanski prestolnici, kjer naj bi bila z izraelske zastave odstranjena Davidova zvezda. Med desetminutnim spektaklom na obrežju Temze, ki si ga je ogledalo okoli 100.000 ljudi, so na panoramsko kolo London Eye projektirali zastave različnih držav. Številni gledalci in komentatorji na družbenih omrežjih so opazili, da je bila izraelska zastava v prenosu vidna le kot belo polje z dvema modrima črtama, brez osrednjega judovskega simbola. Mestna uprava je navedbe o namernem posegu v simboliko ostro zavrnila in pojasnila, da je šlo za tehnično težavo oziroma naravo animacije. Poudarili so, da so podobne grafične nepravilnosti doletele tudi zastave Argentine, Hondurasa in Gvatemale. Poleg vprašanja izraelske zastave se je Khan soočil tudi s kritikami zaradi uporabe zastave Evropske unije, ki so jo nekateri označili za neprimerno postavljanje tujih simbolov pred britanske, čeprav je bila uporabljena v kontekstu športnih uspehov evropskih reprezentanc.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Izraelske oborožene sile so v sredo izvedle nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer so po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) pridržale štiri mlade moške. Več izraelskih oklepnih vozil je prodrlo na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya, kar predstavlja novo kršitev sirske suverenosti. Po navedbah poročevalcev so izraelske enote vdrle na podeželje in izvedle operacijo, ki stopnjuje napetosti na tem obmejnem območju. Operacija sledi nizu podobnih vdorov v zadnjih dneh, kar kaže na povečano vojaško dejavnost Izraela v bližini Golanske planote. Izraelske sile so s svojo prisotnostjo in aretacijami civilistov ponovno izzvale ostre odzive sirske strani, ki te poteze označuje za neposreden poseg v ozemeljsko celovitost države. SOHR poudarja, da se takšni incidenti na tem strateškem območju dogajajo vse pogosteje. Dogajanje v Kunejtri je tesno povezano s širšimi varnostnimi razmerami v regiji, kjer Izrael pogosto izvaja preventivne operacije proti domnevnim grožnjam na sirskem ozemlju. Zadnji vdor in aretacije štirih moških dodatno zapletajo že tako krhko premirje na razmejitveni črti. Sirski državni organi so incident obsodili kot nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava.