Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal ostro opozorilo gibanju Hamas, v katerem je zahteval, da se skupina razoroži v izjemno kratkem času. Trump je poudaril, da je razorožitev ključni del druge faze njegovega mirovnega načrta za Gazo, in napovedal hude posledice, če militantna skupina ne bo izpolnila postavljenih pogojev. Po njegovih besedah bo imel Hamas na voljo le omejeno časovno okno za izvedbo zahtev, sicer bodo Združene države Amerike ukrepale. Izjave prihajajo v času, ko nekateri ameriški senatorji opozarjajo, da Hamas že krši določila obstoječega dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom. Trumpova administracija je namignila, da bi neizpolnjevanje pogojev lahko vodilo do neposredne ameriške intervencije ali drugih oblik povračilnih ukrepov, ki jih je predsednik opisal z besedami, da bo za kršitve treba "drago plačati". Ta zaostritev retorike predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za stabilizacijo regije pod strogimi ameriškimi pogoji, ki vključujejo popolno nevtralizacijo vojaških zmogljivosti Hamasa.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi izjav izraelskih uradnikov, ki pozivajo k vojni proti Iranu.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Vojaško krilo gibanja Hamas, brigade Al Kasam, je uradno potrdilo smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Ubaide. Po navedbah gibanja je bil ubit v izraelskem zračnem napadu v mestu Gaza, ki se je zgodil že pred nekaj meseci. Skupaj z njim so v spopadih padli tudi drugi visoki poveljniki, med njimi namestnik načelnika štaba Mohamed Sinvar in poveljnik brigade Rafa Mohamed Šabana. Novi tiskovni predstavnik brigad Al Kasam je v videoposnetku, ki sta ga predvajali televiziji Al Džazira in Al Aksa, razkril pravo identiteto Abuja Ubaide in ga označil za glas upora. Smrt ključnih operativnih voditeljev pomeni precejšen udarec za komunikacijsko in vojaško strukturo Hamasa v času trajajočih spopadov na območju Gaze. Izraelska vojska se na te navedbe še ni uradno odzvala, vendar so informacije o smrti pomembnih akterjev v vrstah Hamasa del širše izraelske strategije nevtralizacije vodstva gibanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem zagrozil Hamasu in Iranu ter Izraelu obljubil podporo. Izrael in ZDA sta se dogovorila, da bosta Hamasu dala dva meseca časa za razorožitev. Trump je pohvalil Izrael zaradi spoštovanja prekinitve ognja v Gazi in spodbudil Netanjahuja k prehodu v drugo fazo.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

Po poročilih hebrejskih medijev je v okupiranem Jeruzalemu prišlo do napada z vozilom, v katerem je bil poškodovan izraelski policist. Podrobnosti o napadu in identiteti napadalca še niso znane.

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo v roku 36 ur ustavile delovanje desetinam mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, ker te naj ne bi izpolnjevale novih strogih pogojev za registracijo. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukrep ostro obsodilo in ga označilo za poskus eliminacije prič izraelskih dejanj na palestinskih ozemljih. Po navedbah palestinske strani Izrael s temi ukrepi krši mednarodno pravo in svetovalno mnenje Mednarodnega sodišča (ICJ) o obveznostih okupacijske sile. Odlok vpliva na 37 organizacij, ki zagotavljajo ključno podporo na področjih zdravstva, šolstva, oskrbe z vodo in zaščite otrok. Palestinske oblasti trdijo, da Izrael nima suverenosti nad okupiranim ozemljem in da so te institucije nujne za preživetje prebivalstva, ki se spopada z izzvano lakoto in nenehnimi vojaškimi agresijami. Palestinska stran je mednarodno skupnost in Združene narode pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov proti Izraelu zaradi teh »nezakonitih praks« in »piratstva«. Izrael na drugi strani vztraja, da so novi varnostni protokoli nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani oboroženih skupin. Odločitev prihaja v času, ko se humanitarne razmere v Gazi vztrajno slabšajo, mednarodne agencije pa opozarjajo na popoln kolaps oskrbovalnih verig, če bo delovanje nevladnih organizacij dejansko onemogočeno.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil resno zaskrbljenost glede razmer na Zahodnem bregu. Po navedbah virov, na katere se sklicuje portal Axios, je Trump Netanjahuja neposredno zaprosil, naj se Izrael vzdrži provokativnih dejanj in spremeni svojo politiko na tem območju. Ta poziv predstavlja pomemben diplomatski signal, saj Trumpova administracija v svojem prejšnjem mandatu načeloma ni močno omejevala izraelskih dejavnosti na palestinskih ozemljih. Trumpova prošnja za zadržanost naj bi bila namenjena preprečevanju dodatne destabilizacije regije pred njegovim uradnim prevzemom oblasti. Ameriška stran si prizadeva za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko ovirale širše regionalne cilje, vključno s potencialno normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Izraelska stran se na poročila o vsebini pogovora še ni uradno odzvala, vendar pa te informacije nakazujejo na morebitne nove poudarke v prihodnji ameriški bližnjevzhodni politiki.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je uradno zanikal trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je odločitev o pomilostitvi premierja Benjamina Netanjahuja že praktično sprejeta. Do odziva predsednikovega urada je prišlo po Trumpovih izjavah na srečanju z Netanjahujem na Floridi, kjer je ameriški predsednik namignil, da je pomilostitev že "na poti". Iz urada predsednika Herzoga so sporočili, da kljub Netanjahujevi prošnji za pomilostitev končna odločitev še ni bila sprejeta in da postopek poteka v skladu z zakonodajo. Benjamin Netanjahu je v Izraelu obtožen korupcije, prevare in zlorabe zaupanja, kar že dlje časa povzroča politično nestabilnost v državi. Trumpov javni pritisk na Herzoga se v Izraelu interpretira kot nenavaden diplomatski poseg v neodvisnost izraelskega pravosodja in predsedniških pooblastil. Čeprav sta se Trump in Netanjahu na srečanju osredotočala na regionalna vprašanja, je vprašanje premierjeve pravne prihodnosti močno zaznamovalo njune pogovore.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel izraelsko nagrado, ki je še ni prejel ne-Izraelec. Trump je izjavil, da bo Hamas imel kratek čas za razorožitev, sicer jim grozi "pekel". Po petem srečanju leta 2025 je Trump Netanjahuja imenoval za "heroja" in prosil Izrael, da mu podeli pomilostitev, hkrati pa se je strinjal z vsemi njegovimi zahtevami.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov in topniških obstreljevanj po celotnem območju Gaze, kar predstavlja najnovejše kršitve dogovora o prekinitvi ognja, ki je začel veljati 10. oktobra. Lokalni viri poročajo o desetih novih kršitvah prekinitve ognja, vključno s ciljnimi rušenji in zračnimi napadi, kar dodatno destabilizira krhko premirje. Humanitarna pomoč ob tem ostaja blokirana.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se upre vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se namesto vojaškega zaostrovanja odloči za obnovo pogajanj o iranskem jedrskem programu. Aragči je v svojem nagovoru poudaril, da je Netanjahu zavedel ameriško administracijo, ko je Izrael predstavil kot zanesljivega zaveznika, Iran pa kot sovražnika, kar po njegovih besedah ne ustreza realnosti na terenu. Poziv k diplomaciji prihaja v obdobju izjemno napetih odnosov, saj so Združene države Amerike in Iran v zadnjih mesecih večkrat izmenjali neposredne grožnje. Potem ko se je Trump decembra 2025 srečal z Netanjahujem, je ponovno opozoril, da bo Washington vojaško posredoval, če bo Teheran poskušal obnoviti svoje jedrske zmogljivosti. Aragči je te grožnje označil za posledico mitov, ki jih širi Izrael, ter opozoril, da bi morala biti ameriška politika del "tektonskih sprememb" v smeri stabilnosti, namesto da brezpogojno podpira izraelsko politiko, ki po njegovem mnenju postaja breme za ameriške davkoplačevalce in ugled ZDA.

V Gazi poročajo o skoraj tisoč kršitvah premirja s strani Izraela od 10. oktobra. Vladni urad za medije v Gazi je sporočil, da je bilo med 80-dnevnim premirjem ubitih 418 Palestincev, več kot 1141 pa ranjenih. Palestinski mediji poročajo tudi o izraelskih napadih na Khan Younis, Rafo in taborišče Bureij, pri čemer so bili trije Palestinci ranjeni.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na Floridi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Po navedbah izraelskih virov naj bi bila glavna tema pogovorov Gaza, pa tudi Iran, Sirija in Hezbolah.

Prihajajoči pogovori na Floridi razkrivajo neskladnost prioritet med Trumpom in Netanjahujem, pri čemer se izraelski premier osredotoča na nadaljnje napade na Iran, medtem ko se ameriški predsednik usmerja v naslednjo fazo prekinitve ognja v Gazi. Nekdanji iranski zunanji minister Zarif je izjavil, da ima Izrael odločilen vpliv na ameriško politiko in da je Netanjahu glavna ovira za mir.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Srečanje, ki je potekalo 29. decembra 2025, je bilo osredotočeno na strateška vprašanja na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. Gre za ključen diplomatski dogodek, ki nakazuje tesno sodelovanje med prihajajočo ameriško administracijo in izraelskim vrhom pri reševanju dolgotrajnega konflikta. Med pogovori sta voditelja izpostavila nujnost stabilizacije regije in iskanja trajnih varnostnih rešitev. Trump je ob sprejemu poudaril pomen močnega zavezništva med Združenimi državami Amerike in Izraelom, medtem ko je Netanjahu predstavil izraelske poglede na povojno ureditev Gaze. Dogodek v Palm Beachu predstavlja nadaljevanje usklajevanj, ki so se intenzivirala v zadnjem mesecu leta 2025, ko sta obe strani začeli pripravljati teren za novo fazo mirovnih pogajanj pod okriljem bodoče Trumpove vlade.

Vodja Hutijev je opozoril, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu obravnavana kot tarča. Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem na Floridi, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi ter grožnjah Irana in Libanona.

Iran je sporočil, da ne bo izpolnil zahtev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) glede inšpekcije bombardiranih jedrskih objektov, dokler IAEA ne bo določila novih smernic za pregled objektov, ki so bili poškodovani v vojaških napadih. Junija sta Izrael in ZDA izvedla vojaške napade na iranski jedrski program.

Izraelski obrambni minister Jisrael Kac je izjavil, da Izrael nikoli ne bo popolnoma umaknil svojih vojakov iz območja Gaze. Kljub temu so Palestinci poročali o nadaljnjem izraelskem nasilju in kršitvah premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je na Floridi srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Osrednja tema pogovorov je bila verjetno tudi krhko premirje v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih več kot 400 Palestincev, večinoma civilistov. Pričakuje se, da bo Washington pritisnil na Izrael, da začne drugo fazo Trumpovega načrta za območje Gaze, kar bi vodilo v nadaljnji umik Izraelcev iz Gaze in Libanona.

V izraelskem zračnem napadu na vzhodu Libanona je bil ubit en človek, za katerega izraelska vojska trdi, da je bil visok član iranske revolucionarne garde. Napad se je zgodil v regiji Al-Nasiriya, tarča pa je bilo vozilo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave. Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

Izraelske zračne sile so v ponedeljek in torek izvedle niz napadov na tarče v južnem in vzhodnem delu Libanona, pri čemer so zadela tudi Sidon, tretje največje mesto v državi. V zgodnjih torkovih urah je bil v Sidonu popolnoma uničen trinadstropni trgovski objekt, libanonske oblasti pa poročajo o obsežni gmotni škodi. Napadi so se zvrstili v času povečanih napetosti in le nekaj dni pred napovedanim srečanjem libanonskih uradnikov, na katerem naj bi razpravljali o ključnem vprašanju razorožitve oboroženega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za provokacijo pred pomembnimi diplomatskimi pogovori o razorožitvi. Operacije sledijo stopnjevanju nasilja v regiji, ki se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske sile med nedavnimi vpadi v begunjska naselja povzročile civilne žrtve. Stopnjevanje vojaških aktivnosti neposredno vpliva na stabilnost bližnjevzhodne regije in otežuje prizadevanja za dosego trajnega premirja.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo v ZDA srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o drugi fazi premirja v Gazi in iranskem vplivu. Medtem je izraelski minister za vojaške zadeve, Israel Katz, ponovil, da Izrael ne bo nikoli zapustil območja Gaze in da namerava tam zgraditi naselja, kar je v nasprotju z načrtom premirja, ki ga je predlagal Trump. Pričakujejo se napetosti glede vloge Turčije v Gazi in povojne obnove.

Izraelska vojska je sporočila, da je v napadu v Libanonu ubila borca iranske enote Kuds, elitne enote iranske revolucionarne garde. Izrael enoto Kuds obtožuje načrtovanja napadov na izraelsko ozemlje.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News izjavil, da Izrael ne teži k dodatnemu zaostrovanju odnosov s Teheranom, vendar je hkrati ostro posvaril pred morebitnimi novimi raketnimi napadi. Netanjahu je poudaril, da bi morebitno nadaljevanje iranskih napadov na Izrael privedlo do nepredvidljivih posledic za islamsko republiko. Njegove izjave prihajajo v času, ko Izrael pozorno spremlja iranske poskuse obnove obratov za proizvodnjo raketnih sistemov. Premier je v intervjuju posebej izpostavil pretekle operacije, vključno z uničenjem jedrskega objekta Fordo, ki so bile izvedene ob podpori ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je pozval Iran, naj se vzdrži napak, ki bi lahko sprožile silovit izraelski odziv. Kljub trditvam o prizadevanjih za stabilnost, so diplomatske aktivnosti in nedavne napovedi srečanj z ameriškim vrhom nakazale na priprave Izraela na dolgoročno nevtralizacijo iranskih vojaških zmogljivosti, kar ohranja visoko stopnjo negotovosti v regiji.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.