Prodaja novih avtomobilov se je v preteklem letu povečala za približno 3,5 odstotka, kar je predvsem posledica močnega porasta povpraševanja po električnih vozilih. Po podatkih panožnega združenja SMMT je bilo v letu 2025 registriranih 2,02 milijona novih vozil, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 1,95 milijona registracijami v predhodnem dvanajstmesečnem obdobju. Trend prehajanja na trajnostno mobilnost je najizrazitejši v Severni Evropi, kjer so električna vozila postala prevladujoča izbira potrošnikov. Posebej izstopajoči so podatki iz Norveške, kjer so električni avtomobili v letu 2025 predstavljali kar 95,9 odstotka vseh prodanih novih vozil. Norveški svet za cestni promet (OFV) je sporočil, da so s tem dosegli cilj o brezemisijski prodaji novih vozil, ki so ga politiki zastavili pred desetletjem. Skupno je bilo v tej državi registriranih 179.550 novih osebnih avtomobilov, s čimer je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2021. Decembra lani se je delež električnih vozil na Norveškem povzpel celo na 97,6 odstotka, število električnih avtomobilov v celotnem voznem parku države pa je prvič preseglo število dizelskih vozil.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Kitajsko gospodarstvo kaže močno rast BDP in prihodkov gospodinjstev, medtem ko se pojavljajo nove panoge in cveti domači turizem. Vendar pa se zdi, da ti podatki ne odražajo nujno splošnega potrošniškega sentimenta. Po drugi strani pa naj bi Velika Britanija po napovedih do konca leta 2030 ponovno postala peto največje gospodarstvo na svetu, s čimer naj bi prehitela Japonsko. Center za ekonomske in poslovne raziskave predvideva, da bo britanski BDP do leta 2040 narasel na 6,8 bilijona dolarjev.

Prodaja novih avtomobilov v Evropi se je novembra že petič zapored povečala v primerjavi z lanskim letom, k čemur je prispevala rast registracij električnih vozil. Delež baterijskih električnih avtomobilov je dosegel 21 % v Evropski uniji, 26 % v Združenem kraljestvu in kar 98 % na Norveškem. Hibridna električna vozila ostajajo najbolj priljubljena izbira med kupci, medtem ko priključni hibridi še naprej pridobivajo na veljavi. Kljub pozitivnemu trendu pa skupni obseg prodaje še vedno zaostaja za predpandemičnimi ravnmi. Prodaja vozil Tesla je v Evropi ponovno padla, medtem ko prodaja BYD raste.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli z mešanimi, a previdno optimističnimi trendi. Ameriški Wall Street je prvi trgovalni dan zaključil z rahlo rastjo, ki so jo poganjala predvsem tehnološka podjetja, čeprav je bilo trgovanje tekom dneva negotovo. V središču pozornosti ostaja tehnološki sektor, saj se v Las Vegasu pripravlja največji tehnološki sejem CES, kjer bodo po napovedih strokovnjakov dominirali roboti in umetna inteligenca. Med ključnimi dogodki izstopa napovedani nastop Jensena Huanga, prvega moža podjetja Nvidia, ki je leto 2025 zaključilo z rekordno tržno vrednostjo 4,5 bilijona dolarjev. Na evropskih tleh se britanski trg kapitala nadeja oživitev po lanskem sušnem obdobju. Londonska borza, ki se je v letu 2025 soočala s pomanjkanjem novih kotacij zaradi negotovosti ob tarifni politiki Združenih držav Amerike, v letošnjem letu pričakuje več pomembnih prvih javnih ponudb delnic (IPO), med katerimi sta programski velikan Visma in podjetje RAC. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves ob tem spodbuja dolgoročne naložbe v delnice, kar bi lahko okrepilo zaupanje v domače finančno okolje po zahtevnem obdobju nizkih investicij in geopolitičnih trenj.

Norveška je v letu 2025 skoraj v celoti uresničila svoj ambiciozni cilj, da bi bila vsa nova registrirana vozila brez izpustov. Po uradnih podatkih, objavljenih v petek, so popolnoma električna vozila (EV) predstavljala kar 95,9 odstotka vseh novih registracij osebnih avtomobilov v državi. Ta dosežek utrjuje položaj Norveške kot vodilne države na svetu pri prehodu na trajnostno mobilnost. K takšnemu rezultatu je v veliki meri prispevala visoka prodaja ameriškega proizvajalca Tesla, ki ostaja prevladujoča znamka na norveškem trgu. Norveška vlada je k prehodu spodbujala z obsežnimi davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi za lastnike električnih vozil, kar je omogočilo hitro opuščanje vozil z motorji na notranje zgorevanje. Kljub temu da država še ni povsem dosegla 100-odstotnega deleža, strokovnjaki ocenjujejo, da je tržni prehod praktično zaključen, saj so ostale oblike pogonov postale zanemarljiv del trga.

V Norveški je v lanskem letu delež novoregistriranih električnih avtomobilov dosegel rekordnih 95,9 odstotka, s čimer se je država praktično povsem približala svojemu ambicioznemu cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil. Po podatkih tamkajšnjega urada za prometne informacije (OFV), objavljenih v petek, je bil v decembru ta delež celo višji in je znašal 97,6 odstotka. Poleg prevlade na trgu novih vozil je prišlo do zgodovinskega premika v celotnem voznem parku države, saj je število električnih avtomobilov na norveških cestah prvič preseglo število dizelskih vozil. Norveška vlada si je zadala cilj, da bodo do leta 2025 vsa nova prodana osebna vozila brez emisij, kar nameravajo doseči s kombinacijo davčnih olajšav in infrastrukturnih spodbud. Čeprav so lani za kratek čas zgrešili popolno stoodstotno uresničitev cilja, trenutni podatki kažejo na skorajšnjo dokončno opustitev prodaje vozil z notranjim izgorevanjem. Visoka stopnja elektrifikacije je rezultat dolgotrajne državne politike, ki spodbuja trajnostno mobilnost v boju proti podnebnim spremembam.

Norveška je v letu 2025 dosegla nove mejnike na področju elektromobilnosti, saj so električna vozila predstavljala kar 96 odstotkov vseh na novo registriranih osebnih avtomobilov. Skandinavska država, ki že vrsto let velja za vodilno na tem področju, je s tem praktično izrinila druge oblike pogonov v tržne niše. Poleg prevlade med novimi vozili so električni avtomobili prvič v zgodovini prehiteli dizelska vozila tudi v celotnem voznem parku države. Uspeh je posledica dolgotrajne in obsežne državne politike spodbujanja nakupa ter uporabe električnih vozil. Norveška vlada je s finančnimi spodbudami in infrastrukturnimi vlaganji ustvarila okolje, v katerem so vozila z motorji na notranje izgorevanje postala manj privlačna izbira za potrošnike. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se država nezadržno približuje cilju popolne opustitve prodaje novih vozil na fosilna goriva.

Norveška je v letu 2024 ponovno potrdila svojo vodilno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost, saj so uradni podatki pokazali, da je bilo kar 95,9 odstotka vseh novoregistriranih osebnih vozil v državi popolnoma električnih. Ta mejnik pomeni skoraj popolno opustitev prodaje novih avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem, kar je rezultat dolgoletne državne politike spodbujanja okolju prijaznejših tehnologij. Kljub temu da je Norveška velika izvoznica nafte in plina, je država uvedla obsežne davčne olajšave in druge ugodnosti za kupce električnih vozil, kar je povzročilo drastičen upad zanimanja za vozila na notranje zgorevanje. S tem se država hitro približuje svojemu cilju, da bi do leta 2025 postala prva država na svetu, kjer bodo vsi novi prodani avtomobili brez emisij. Visok delež električnih vozil v Norveški velja za globalni zgled energetske tranzicije v prometnem sektorju.

Norveška se je v letu 2025 približala cilju prodaje izključno brezemisijskih vozil, saj je delež električnih vozil dosegel 95,9 % novih registracij. Visok delež prodanih električnih vozil na Norveškem močno izstopa v primerjavi z ostalo Evropo.