Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Danska premierka Mette Frederiksen je prejela močno diplomatsko podporo nordijskih zaveznic po svojem pozivu Združenim državam Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede Grenlandije. Švedska, Norveška in Finska so se pridružile danski vladi pri pošiljanju jasnega sporočila novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer so poudarile enotnost regije pri vprašanju suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ta usklajena reakcija sledi obnovljenemu ameriškemu zanimanju za nakup ali prevzem večjega vpliva nad strateško pomembnim otokom. Skandinavske države in Finska so izrazile solidarnost z Dansko, saj Trumpove napovedi razumejo kot spodkopavanje stabilnosti na Arktiki. Premierka Frederiksen je v svojih izjavah poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje, povezane s tem vprašanjem, nesprejemljive v odnosih med tesnimi zaveznicami v zvezi NATO. Diplomatski pritisk nordijskega bloka kaže na resnost razmer in odločnost evropskih partneric, da zaščitijo obstoječo ureditev v regiji, ki postaja vse bolj geostrateško izpostavljena zaradi podnebnih sprememb in novih plovnih poti.

Danska, Švedska, Norveška in Finska so ostro zavrnile ponovne zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije. Trump je v nedeljo zvečer ponovil svojo željo, da bi ta avtonomni teritorij pod dansko krono prešel pod ameriški nadzor, kar je utemeljil z razlogi nacionalne varnosti. Njegove izjave so sprožile takojšen odziv nordijskih zaveznic, ki so poudarile suverenost Danske nad otokom in zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali prenosa ozemlja. Ta diplomatski spor se je dodatno zaostril po decembrskem imenovanju guvernerja Louisiane Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo. Kljub jasnemu nasprotovanju Köbenhavna in Evropske unije Trumpova administracija nadaljuje s prizadevanji za pridobitev strateško pomembnega otoka. Nordijske države so v skupnem nastopu stopile v bran Danski in opozorile, da takšne enostranske ozemeljske ambicije spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo mednarodna pravila. Danska vlada je zaradi teh pritiskov že pred časom okrepila nadzor nad komunikacijami z Washingtonom, da bi preprečila morebitna neposredna pogajanja med ZDA in lokalnimi grenlandskimi oblastmi.

Vodja venezuelske opozicije in prejemnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado je v javnem pismu državljanom naznanila, da se je obdobje vladavine Nicolasa Madura končalo. Po njenih navedbah je bil Maduro odstranjen z oblasti po tem, ko je zavrnil pogajanja o mirnem odstopu. Machadova je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je po mnenju opozicije zmagal na volitvah leta 2024, pozvala, naj prevzame vodenje države kot legitimni predsednik. Opozicijska voditeljica je poudarila, da je napočil čas svobode in napovedala takojšnjo vzpostavitev reda ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Poziv k demokratični tranziciji prihaja v času, ko se Madurova administracija spopada z vse večjim pritiskom mednarodnega pravosodja zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Machadova je k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju ljudske suverenosti pozvala tako državljane v domovini kot tiste v tujini.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Ruski strateški bombniki Tu-95MS so operirali nad nevtralnimi vodami Barentsovega in Norveškega morja, sporoča Moskva. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da je šlo za načrtovan več kot sedemurni let, med katerim so se v bližini ruskih letal pojavila tuja bojna letala. Po ruskih napadih v Ukrajini so po podatkih lokalnih oblasti umrli štirje ljudje, poročajo pa tudi o izpadih električne energije.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.

NATO je aktiviral bojna letala zaradi poleta ruskih strateških bombnikov Tu-95MS nad nevtralnimi vodami Barentsovega in Norveškega morja. Poljska je sporočila, da so njene sile pospremile ruska letala iz cone svoje odgovornosti.

Vrhovni poveljnik norveških oboroženih sil general Eirik Kristoffersen je v izjavi za javnost poudaril, da vojaška rešitev konflikta v Ukrajini dejansko ne obstaja. Po njegovem prepričanju je najbolj realen scenarij za končanje sovražnosti razglasitev prekinitve ognja in zamrznitev konflikta vzdolž trenutne frontne linije. General je ob tem priznal, da je stanje bojne pripravljenosti norveške vojske, vključno z zalogami streliva, tehnike in rezervnih delov, trenutno nezadovoljivo, vendar ostaja podpora Kijevu prednostna naloga. Kristoffersen je izpostavil, da je zagotavljanje vojaške pomoči Ukrajini v tem trenutku pomembnejše od popolnitve norveških skladišč orožja. Kljub pomanjkljivostim v lastnih rezervah general zagovarja nadaljnje pošiljanje opreme na bojišče, saj meni, da so potrebe ukrajinskih sil kritične. Njegove izjave odražajo širšo dilemo zaveznic zveze Nato, ki se spopadajo s praznjenjem lastnih arzenalov zaradi dolgotrajne podpore ukrajinski obrambi, hkrati pa poskušajo ohraniti lastno obrambno sposobnost.

Ruski strateški bombniki so izvedli načrtovan polet nad Norveškim in Barentsovim morjem, pri čemer so jih na delih poti spremljala tuja bojna letala.

Ruski bombniki, ki so sposobni nositi jedrsko orožje, so na božič opravili načrtovan let nad nevtralnimi vodami v Arktiki, natančneje nad Norveškim in Barentsovim morjem. Kremelj je o letu predhodno obvestil NATO, kar je sprožilo odziv tujih bojnih letal, ki so jih spremljala na distanci. Poreklo zahodnih letal ni jasno, rusko obrambno ministrstvo pa je potrdilo, da je šlo za rutinski let.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Štirinajst držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado, Nemčijo in Francijo, je obsodilo odobritev 19 novih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Kanada je izjavila, da to krši mednarodno pravo.

Kanada je dejala, da izraelska odobritev 19 novih naselbin na Zahodnem bregu krši mednarodno pravo. Skupno štirinajst držav je pozvalo Izrael, naj razveljavi odločitev o gradnji novih naselbin.

Trumpova administracija je začasno ustavila najemne pogodbe za pet obsežnih projektov vetrnih elektrarn na vzhodni obali ZDA, pri čemer se je sklicevala na tveganja za nacionalno varnost. Demokrati so zaradi tega umaknili podporo pogovorom o energetski reformi.

Kitajsko gospodarstvo kaže močno rast BDP in prihodkov gospodinjstev, medtem ko se pojavljajo nove panoge in cveti domači turizem. Vendar pa se zdi, da ti podatki ne odražajo nujno splošnega potrošniškega sentimenta. Po drugi strani pa naj bi Velika Britanija po napovedih do konca leta 2030 ponovno postala peto največje gospodarstvo na svetu, s čimer naj bi prehitela Japonsko. Center za ekonomske in poslovne raziskave predvideva, da bo britanski BDP do leta 2040 narasel na 6,8 bilijona dolarjev.

Na Slovaškem so odprli nov, ključen odsek avtoceste D1 pri Žilini, ki vključuje najdaljši avtocestni predor v državi. Nova avtocesta na severu Slovaške, ki je bila dokončana z zamudo, bo olajšala tranzitni promet in voznikom iz Češke skrajšala pot v Visoke in Nizke Tatre. Otvoritve se je udeležil tudi slovaški premier Robert Fico in minister za promet Jozef Ráž.

Robert Kvile, nekdanji norveški veleposlanik v Rusiji, je pohvalil kakovost življenja v Moskvi. Izpostavil je dobro stanje cest in obilico dobrih restavracij.