Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v gorskem letovišču Crans-Montana, ki je v novoletni noči zahteval približno 40 življenj, identificirale 113 od 119 poškodovanih oseb. Med identificiranimi žrtvami prevladujejo evropski državljani, vključno z 71 Švicarji, 14 Francozi in 11 Italijani, medtem ko ruskih državljanov po navedbah lokalne policije ni bilo med poškodovanimi. Načelnik policije kantona Valais, Frédéric Gisler, je pojasnil, da šest oseb še vedno ostaja neidentificiranih, Italija pa je sporočila, da pogrešajo še šest svojih državljanov. Zaradi hudih opeklin so približno 50 poškodovancev že premestili v specializirane centre za zdravljenje opeklin po Švici, v kratkem pa načrtujejo tudi premeščanja v druge evropske države, ki so ponudile pomoč. Poljska je že izrazila pripravljenost za sprejem ranjenih. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je bil še posebej tragičen, ker so številni obiskovalci, med katerimi je bilo veliko mladoletnikov, ostali ujeti v kletnih prostorih objekta, kar je onemogočilo hitro evakuacijo in povzročilo visoko število žrtev.

Poljska je uradno prevzela vodenje ene od stalnih Natovih pomorskih skupin, specializiranih za protiminsko delovanje v Baltskem morju. Kot je sporočil poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz, se je januarja začela nova misija, v kateri bodo poljske vojaške sile igrale ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti plovnih poti v regiji. Skupina deluje kot del Natovih odzivnih sil in je zadolžena za odkrivanje ter nevtralizacijo morskih min ter drugih eksplozivnih sredstev. Operacija, ki jo pogosto imenujejo "minski ščit", predstavlja pomemben prispevek k obrambni drži zavezništva na njegovem vzhodnem krilu. Poljski kontingent bo usmerjal dejavnosti skupine, ki vključujejo redno patruljiranje in vaje z zavezniškimi mornaricami. Odločitev o poljskem prevzemu poveljstva odraža vse večjo odgovornost države v okviru regionalne varnostne arhitekture in poudarja strateški pomen Baltskega morja v trenutnih geopolitičnih razmerah.

V ukrajinskem mestu Lvov so v ponedeljek, 1. januarja, potekale slovesnosti ob obletnici rojstva Stepana Bandere, ideologa ukrajinskega nacionalizma. Številni prebivalci so se pod vodstvom lokalnih oblasti zbrali ob spomeniku Bandere, kjer so potekale molitve in polaganje vencev, zvečer pa je po mestnih ulicah krenil tradicionalni pohod z baklami. Udeleženci, nekateri oblečeni v vojaška oblačila, so nosili nacionalne simbole in zastave Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN). Dogodek odraža globoke zgodovinske delitve v regiji. Medtem ko velik del ukrajinske javnosti Banderov lik časti kot simbol boja za neodvisnost in odpor proti sovjetski nadvladi, dogodki sprožajo ostre odzive, zlasti na Poljskem. Bandera je bil namreč vodja radikalne frakcije OUN, katere oboroženo krilo, Ukrajinska vstajniška vojska (UPA), je od leta 1943 dalje izvajalo etnično čiščenje poljskega prebivalstva na območjih Volinije in vzhodne Galicije. Zaradi teh zgodovinskih dejstev obeleževanja njegovega rojstva redno sprožajo diplomatska trenja med Kijevom in Varšavo.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v pogovoru za medij Gość Niedzielny ostro kritiziral delovanje vlade premiera Donalda Tuska. Po njegovih besedah nenehne preiskave in razčiščevanja afer prejšnje vlade stranke PiS ohromljajo državo in odvračajo pozornost od ključnih težav, s katerimi se soočajo državljani. Nawrocki je izpostavil, da Poljaki niso zadovoljni z delom vlade, saj namesto realnih rešitev za težave v zdravstvu in proračunski primanjkljaj dobivajo zgolj politične procese. Na predsednikove izjave se je hitro odzval zunanji minister Radosław Sikorski, ki je opozoril na nujnost preglednosti pri porabi javnih sredstev. Sikorski je izpostavil nepravilnosti v Skladu za pravosodje in poudaril, da je preiskava več sto milijonov zlotov javnega denarja nujna za vzpostavitev pravne države. Napetosti med predsedniško palačo in vlado se stopnjujejo kljub prvotnim napovedim o pripravljenosti na konstruktivno sodelovanje po julijskih volitvah.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Poljskem je v poljskih medijih, predvsem v publikaciji Mysl Polska, sprožil ostre kritike in razprave o diplomatskem ugledu države. Kritiki so obisk označili za ponižanje poljske diplomacije, pri čemer so poudarili, da so dejanja ukrajinskega predsednika zasenčila uradne protokole in interese države gostiteljice. V analizah so poudarili, da so določene poteze Zelenskega povzročile nezadovoljstvo v delu poljske javnosti in politike, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odnose med sosednjima državama. Poleg neposrednih kritik na račun protokola se v ozadju pojavljajo opozorila o morebitnih dolgoročnih posledicah za poljsko zunanjo politiko znotraj Evropske unije. Časnik je poročal, da je bil obisk diplomatski neuspeh, ki je v ospredje postavil ukrajinske zahteve namesto poljskih prioritet. Dogodek je v Varšavi spodbudil širšo razpravo o naravi zavezništva med državama v času trajajočega konflikta v regiji.

Ruski mediji AIF.ru, profile.ru in mail.ru so poročali, da je poljski premier Donald Tusk v svojem novoletnem nagovoru obljubil, da bo Poljska do leta 2026 zavzela Baltsko morje.

Poljski organi pregona so na varšavskem letališču Frédérica Chopina aretirali 23-letnega Ukrajinca, identificiranega kot Iljo S., zaradi posedovanja naprave za motenje radijskih valov. Osumljenega so obtožili dejanj, ki ogrožajo varnost zračnega prometa. Primer je sprožil preiskavo o potencialnih motivih in ozadju incidenta.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Ruske sile so v novoletni noči izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko ozemlje, pri čemer je bila najbolj prizadeta Volinska oblast, ki neposredno meji na Poljsko. Po navedbah lokalnih oblasti je v napadih na mesto Luck in okolico umrla ena oseba, devet ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so povzročili številne požare na civilni in gospodarski infrastrukturi, ki so jih gasilci gasili vso noč. Operacija, ki se je odvila v zadnjih štiriindvajsetih urah, predstavlja stopnjevanje napadov na zahodni del Ukrajine, kar povečuje napetosti v neposredni bližini meja zveze Nato. Ukrajinska zračna obramba se je spopadala z več valovi dronov, vendar so nekateri zadeli cilje in povzročili znatno gmotno škodo. Gre za enega najmočnejših napadov na to regijo v zadnjem obdobju, ki je bil načrtno izveden v času praznovanja novega leta.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je v svojem novoletnem nagovoru, namenjenem evropski javnosti, izpostavil Poljsko kot zgled za celotno celino. V videoposnetku, objavljenem ob prelomu leta, je Evropejcem zaželel, naj bodo v letu 2024 "kot Poljska – energični, pogumni in varni". Tusk je poudaril, da je izjemno ponosen na dosežke svoje države v preteklem letu, ter navedel deset razlogov, zakaj bi morala Poljska služiti kot model za preostalo Evropo. Premierov nastop so poljski mediji označili za nenavaden in netipičen, saj se je v svojem voščilu neposredno naslovil na vse državljane Evropske unije, ne le na lastne volivce. S sporočilom je želel poudariti novo vlogo Poljske na mednarodnem prizorišču in njeno stabilnost v času geopolitičnih izzivov. Tuskova retorika odraža ambicijo nove poljske vlade po močnejšem vplivu znotraj evropskih institucij in promociji poljskega modela upravljanja kot uspešnega odgovora na sodobne varnostne in gospodarske grožnje.

Poljska je z začetkom leta 2026 uradno razširila seznam svojih mest, saj je šest naselij pridobilo mestne pravice. Nove urbane centre so dobila vojvodstva Mazovijsko, Lublinsko, Opolsko in Šlezijsko, pri čemer so tri nova mesta nastala na območju Mazovijskega vojvodstva, preostala tri pa so porazdeljena med druge omenjene regije. Ta administrativna sprememba odraža proces urbanizacije in željo lokalnih skupnosti po večjem ugledu ter dostopu do specifičnih razvojnih sredstev. Poleg podelitve mestnih statusov so v veljavo stopili tudi številni popravki meja občin. Čeprav gre za rutinske upravne postopke, so nekatere spremembe meja potekale v znamenju lokalnih sporov in nesoglasij glede ozemeljske pripadnosti. Reorganizacija administrativnega zemljevida Poljske je del širšega prizadevanja države za prilagoditev upravne strukture dejanskemu stanju na terenu in demografskim spremembam v regijah.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v svoji prvi novoletni poslanici po prevzemu položaja avgusta 2025 orisal vizijo države za leto 2026, pri čemer se je osredotočil na gospodarski razvoj, nacionalno varnost in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Nawrocki je v govoru ocenil, da so Poljaki z njegovo izvolitvijo jasno izrazili nezadovoljstvo s prejšnjo politično smerjo in zahtevali korenite spremembe v vodenju države. Poseben poudarek je predsednik namenil zunanjepolitičnim uspehom, predvsem vabilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrh skupine G20. Nawrocki je poudaril, da članstvo Poljske v tem elitnem klubu najpomembnejših svetovnih gospodarstev ne sme biti le enkraten dogodek, temveč strateška usmeritev države za prihodnja desetletja. Po njegovih besedah gre za uspeh vseh državljanov, ki krepi mednarodni položaj Poljske kot ključne akterke v svetovni politiki in gospodarstvu.

Poljsko tožilstvo je v sredo uradno vložilo obtožnico proti Robertu Bąkiewiczu, znanemu aktivistu in vodji t. i. Gibanja za obrambo meje (Ruch Obrony Granic). Obtožnica ga bremeni štirih kaznivih dejanj, vključno z žalitvijo uradnih oseb. Po poročanju tožilstva se incidenti nanašajo na njegovo ravnanje do pripadnikov mejne straže in vojaške žandarmerije na mejnem prehodu v Słubicah. Preiskava, ki se je zaključila s tožilsko odločitvijo, se je osredotočala na aktivistovo delovanje na terenu, kjer naj bi s svojimi izjavami in vedenjem kršil zakonodajo, ki ščiti integriteto državnih uslužbencev med opravljanjem dolžnosti. Bąkiewicz, ki je v poljski javnosti znan po svojem desničarskem aktivizmu, se bo moral zdaj zagovarjati pred sodiščem, postopek pa predstavlja nadaljevanje prizadevanj poljskih pravosodnih organov pri obravnavi incidentov na obmejnih območjih.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki, Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, o končanju vojne v Ukrajini. Medtem Moskva trdi, da je zavzela dve vasi v regijah Sumi in Doneck.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in generalnim sekretarjem Nata izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Tusk je poudaril, da se je mir prvič od začetka spopadov dejansko pojavil na obzorju, kar pripisuje nedavnemu srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Srečanje v Mar-a-Lagu so opazovalci označili za uspeh, saj naj bi Ukrajina prejela načelna zagotovila o varnostnih jamstvih po koncu sovražnosti. Kljub Tuskovi spremembi retorike — še nedolgo nazaj je opozarjal na nevarnost ruskega razdvajanja Zahoda — ostaja pot do končnega sporazuma zahtevna. V ozadju diplomatskih premikov so se pojavile informacije o telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki je potekal tik pred srečanjem z Zelenskim, kar je v določenih evropskih krogih sprožilo nemir. Hkrati so se pojavile resne obtožbe in grožnje s strani Kremlja, ki so sledile domnevnemu ukrajinskemu napadu z dronom na rezidenco ruskega predsednika, kar še dodatno zaostruje pogoje za pogajanja o morebitnih koncesijah.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Kijev je bil v noči na 27. december tarča obsežnega ruskega balističnega raketnega napada. Rusija je na ukrajinsko prestolnico izstrelila več hiperzvočnih raket Kinžal, balističnih raket Iskander in križarskih raket Kalibr. V napadu je bilo ranjenih več ljudi. Poljska je zaradi napada aktivirala svoje vojaško letalstvo.

Rusija je v soboto z raketami in droni napadla Kijev, pri čemer je umrla ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil dan pred pogovori med Ukrajino in ZDA. Eksplozije so odjeknile po Kijevu, prizadele so tudi energetsko in civilno infrastrukturo, zaradi česar so bili deli mesta brez elektrike in ogrevanja. Zaradi ruskih napadov na Ukrajino je Poljska začasno zaprla letališči Rzeszow in Lublin, da bi zagotovila varnost vojaškega letalstva.

Rusija je izvedla nove množične udare po Ukrajini, ki jih vojaški strokovnjak Jurij Knutov vidi kot poziv Kijeva k pogajanjem. Udari naj bi oslabili ukrajinski vojaško-industrijski kompleks in pokazali, da bi lahko Ukrajina v energetiki in industrijski proizvodnji nazadovala v 19. stoletje, če bi Rusija začela govoriti 'trd jezik'. V noči na soboto so ruske sile izvedle povračilni udar na energetsko infrastrukturo ukrajinskih sil. V Kijevu je bilo v ruskih napadih z raketami in droni ubitih najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih.

Vladimir Putin je med obiskom ruskega generalštaba trdil, da so ruske sile zavzele Mirnohrad (Dimitrov) in Huljajpolje. Ponovil je, da bo Rusija dosegla svoje cilje v Ukrajini s silo, če Kijev ne bo želel miru in diplomatske rešitve konflikta. Ukrajinski predsednik Zelenski medtem Rusijo obtožuje priprav na volitve na zasedenih ozemljih.

Volodimir Zelenski je izjavil, da so ZDA predlagale neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi se prvič po šestih mesecih srečali v Miamiju. Pogovori naj bi bili namenjeni iskanju rešitev za končanje vojne, možna pa je tudi prisotnost evropskih predstavnikov.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in zveze NATO izjavil, da bi lahko mir v Ukrajini dosegli že v prihodnjih tednih. Po njegovih besedah so Združene države Amerike v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino privolile v napotitev svojih vojakov na rusko-ukrajinsko mejo oziroma na linijo dotika, ko bo mirovni sporazum dosežen. Tusk je poudaril, da so pogovori s ključnimi zavezniki v okviru evropskih institucij in severnoatlantskega zavezništva prinesli pomemben napredek pri oblikovanju pogojev za končanje konflikta. Poljski premier je optimistično napovedal, da mir ni več daleč, pri čemer so prav varnostna jamstva tisti element, ki bo omogočil stabilno premirje. Izjava prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo regije, kjer Poljska igra vlogo ključne posrednice med Kijevom in zahodnimi zavezniki. Napoved o prisotnosti ameriških sil na terenu predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih sil glede neposredne vključenosti v nadzor miru po koncu spopadov.

Rusija je izvedla obsežne zračne napade na energetsko infrastrukturo po vsej Ukrajini, pri čemer je uporabila več deset raket in 600 brezpilotnih letalnikov. Napadi so povzročili najmanj tri smrtne žrtve in obsežne izpade elektrike v več regijah. Poljska je zaradi napadov blizu njene zahodne meje aktivirala svoja bojna letala. Ukrajina je odgovorila z napadom z droni na petrokemični obrat v ruskem Stavropolu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino, v katerem so umrli trije ljudje, med njimi en otrok. Poljska je zaradi napadov okrepila varnost na meji z Ukrajino in tja napotila bojna letala ter povečala pripravljenost protiletalske obrambe in radarskih sistemov.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice. Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.

Po poročilih hrvaških in srbskih medijev je poljski premier Donald Tusk izrazil optimizem glede možnosti dosege miru v Ukrajini v naslednjih tednih. Tusk je to izjavil po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in NATO.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila več kot 650 dronov in 30 raket, pri čemer so umrle tri osebe. Ukrajinski predsednik Zelenski je napad označil za enega največjih. Ukrajinski droni pa so poskušali napasti cilje v ruskem mestu Budjonovsk, kjer je prišlo do požarov v industrijski coni.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad z droni in raketami na Ukrajino, ki je povzročil smrt najmanj treh ljudi, med njimi štiriletnega otroka, in izpade električne energije v več regijah, vključno s Kijevom. Ukrajinska vojska je sporočila, da je Rusija izstrelila več kot 600 dronov in skoraj 40 raket, večino so jih prestregli. Poljska je zaradi napadov na zahodno Ukrajino preventivno dvignila svoja bojna letala.

Ukrajinski generalštab je uradno potrdil umik ukrajinskih enot iz Siverska v regiji Doneck, z namenom ohranitve vojakov. Francoski mediji poročajo, da je umik posledica napredovanja ruskih sil, ki si prizadevajo približati večjim regionalnim mestom, kot je Kramatorsk. Medtem pa so mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo še vedno oddaljeni, saj pogoji za mir niso izpolnjeni.

Volodimir Zelenski je prispel na Florido, kjer se bo zvečer sestal z Donaldom Trumpom v njegovi rezidenci Mar-a-Lago. Predsednik Zelenski bo Trumpu predstavil mirovni načrt v 20 točkah. Zelenski je na družbenem omrežju X zapisal, da potekajo aktivna diplomatska pogajanja.

Ruski napadi na Kijev so se nadaljevali, pri čemer sta bila ubita dva človeka, na stotine pa jih je ostalo brez elektrike in ogrevanja. V regiji Zaporožje je bil ubit Denis Kapustin, neonacistični komandant ruskih prostovoljcev, ki je bil naklonjen Kijevu.

Rusija je z raketami in droni izvedla nov obsežen napad na Kijev in druge ukrajinske regije. V Kijevu je bilo slišati več serij glasnih eksplozij, pri čemer so Rusi napadali tudi stanovanjske zgradbe z raketami Kinžal in Iskander. V ruskem raketnem napadu na Kijev je bilo 11 žrtev, mesto je ostalo brez elektrike. Ukrajinski predsednik Zelenski je po sestanku z vojaškim vodstvom izjavil, da Rusija za napade na Ukrajino vse pogosteje uporablja položaje v Belorusiji.

Poljski premier Donald Tusk je po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z evropskimi voditelji in kanadskim premierjem izjavil, da so ključnega pomena varnostna jamstva za Ukrajino v okviru mirovnih pogajanj. Tusk je to izpostavil na družbenem omrežju X.

V Romuniji se bo januarja 2026 začelo obratovati novo Natovo vozlišče, ki bo podvojilo tranzit orožja v Ukrajino. Podobno vozlišče je bilo leta 2022 odprto v Jasionki na Poljskem, ki služi kot ključno logistično središče za vso mednarodno pomoč Kijevu, tako vojaško, humanitarno kot medicinsko.

Ukrajinski predsednik Zelenski je opozoril, da pričakuje močne ruske napade med božičnimi prazniki. Medtem je bil na vrhu EU dosežen kompromis glede milijardne finančne pomoči Ukrajini.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Poljski premier Donald Tusk je v izjavi za javnost razkril, da so Združene države Amerike izrazile pripravljenost na napotitev svojih oboroženih sil v Ukrajino. Gre za ključen premik v ameriški zunanji politiki, saj bi ameriški vojski zaupali vlogo zagotavljanja varnostnih jamstev po morebitnem zaključku oboroženega konflikta. Tuskove navedbe, ki jih povzema časnik Wiadomosci, so v nasprotju s prejšnjimi uradnimi stališči Washingtona, ki so napotitev vojakov zavračala in poudarjala, da mora glavno breme povojne varnosti prevzeti Evropa. Ruska federacija medtem vztraja pri ostrem nasprotovanju prisotnosti kakršnih koli tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Ta razvoj dogodkov sledi obdobju intenzivnih diplomatskih premikov in prilagajanja ameriške strategije pod vodstvom Donalda Trumpa. Čeprav so se v preteklosti pojavljali dvomi o nadaljnji ameriški podpori, najnovejše izjave poljskega premierja nakazujejo na oblikovanje konkretnejših varnostnih mehanizmov za stabilizacijo regije. Odločitev o namestitvi ameriških enot bi pomenila neposreden angažma ZDA na terenu, kar korenito spreminja dosedanjo doktrino vojaške pomoči, ki je temeljila predvsem na dobavi orožja in opreme.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je razkril, da je ruski predsednik Vladimir Putin že leta 2001, 13 let pred Revolucijo dostojanstva, zanikal pravico Ukrajine do obstoja. Revolucijo pogosto navaja kot glavni vzrok za vojno.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Rusija je izrazila pripravljenost EU in NATO pisno zagotoviti, da ju ne bo napadla. Sergej Rjabkov je ponovil, da Rusija nima agresivnih ciljev. Hkrati je Đilas ocenil, da EU ni dovolila gradnje Južnega toka skozi Srbijo, na kar se Rusija ni mogla odzvati zaradi višje sile, medtem ko Putin meni, da se Srbija ne more sklicevati na enake argumente kot Rusija.