Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Donald Trump se je na Floridi srečal z Volodimirjem Zelenskim in izjavil, da sta oba voditelja naklonjena končanju vojne. Srečanje je sledilo 'produktivnemu' telefonskemu pogovoru s Putinom, po srečanju z Zelenskim pa Trump načrtuje nov telefonski pogovor s Putinom.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijojev je v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom izrazil ogorčenje zaradi napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Podobno je tudi predsednik Islamske republike Iran, Masud Pezeškian, obsodil napad v telefonskem pogovoru s Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je z novinarji razpravljal o odzivu Moskve na napad.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal nove predloge ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za končanje oboroženega spopada v Ukrajini. Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je 29. decembra 2024 v Moskvi pojasnil, da so ZDA podale ukrajinske pristope k morebitni formuli za poravnavo, vendar je ruska stran do njih zadržana. Ušakov trdi, da trenutni predlogi Kijevu še vedno puščajo manevrski prostor za izogibanje izpolnjevanju prihodnjih obveznosti. Istočasno je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ostro obsodil obsežen napad z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, ki ga je pripisal Ukrajini. Lavrov je dogodek označil za dejanje terorizma, ki po navedbah Moskve dodatno zaostruje pogoje za kakršna koli pogajanja. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti Trumpove ekipe, ki poskuša vzpostaviti okvir za premirje, medtem ko Kremelj svari pred pomanjkljivostmi v ukrajinskih zavezah.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Po poročanju Sky News naj bi bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi napredovanja ruske vojske bolj naklonjen mirovnemu sporazumu. Novinar Sky News, John Sparks, je izrazil mnenje, da je hitro napredovanje ruske vojske prisililo Zelenskega, da opusti svoje maksimalistične zahteve in začne iskati načine za prekinitev konflikta.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "zelo produktivnega". Namen srečanja med Trumpom in Zelenskim je iskanje rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Trump je izrazil prepričanje, da sta tako Putin kot Zelenski resna glede dosege miru.

Rusija je obtožila Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina, za katerega pa ni predložila dokazov. Ukrajina obtožbe zanika. Zaradi teh obtožb se je Rusija umaknila od predhodno dogovorjenih koncesij glede vojne, kar je povečalo napetosti in vplivalo na rast cen nafte. Donald Trump je po obtožbah izrazil jezo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala napasti rezidenco Vladimirja Putina z droni, in napovedala, da bo ponovno preučila svoje pogajalske pozicije glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Donald Trump naj bi se odločil, da bo hkrati igral na karte v Ukrajini in Venezueli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za razpravo o ozemeljskih koncesijah s Trumpom med srečanjem v Mar-a-Lagu. Pred tem se je Trump pogovarjal s Putinom, kar je v Kijevu povzročilo zaskrbljenost. Po poročanju Financial Times naj bi telefonski pogovor med Trumpom in Putinom povzročil paniko v Zelenskijevem krogu, saj naj bi se bali ponovitve februarskega incidenta in morebitnega pomanjkanja podpore s strani ZDA. Trump je dejal, da je imel s Putinom dober in produktiven telefonski pogovor pred srečanjem z Zelenskim in da so konture dogovora o Ukrajini že pripravljene.

Predsednik ZDA Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "zelo produktivnega". Trump je izrazil prepričanje, da si tako Zelenski kot Putin želita mirno rešitev konflikta v Ukrajini, in napovedal nadaljnje pogovore s Putinom po srečanju z Zelenskim. Cilj srečanja je iskanje mirovnega načrta za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, pri čemer Trump obljublja varnostne garancije in gospodarske koristi za Ukrajino.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril, da bi morala biti navzočnost tujih enot v Ukrajini ključni del prihodnjih varnostnih jamstev v okviru kakršnega koli mirovnega dogovora za končanje vojne. Po njegovih besedah bi takšna mednarodna vojaška prisotnost delovala kot dejansko jamstvo varnosti za Kijev, medtem ko ostajajo odprta vprašanja glede nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje in določenih okupiranih ozemelj. Zelenski meni, da so tuje enote nujne za stabilnost v povojnem obdobju. Ruska stran je na te izjave že odgovorila z opozorilom, da bi kakršne koli tuje sile na ukrajinskih tleh obravnavala kot legitimne tarče. Razprava o napotitvi mednarodnih sil se odvija v času, ko se krepijo diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za zamrznitev frontne črte in vzpostavitev demilitariziranih območij. Zelenski vztraja, da brez trdnih varnostnih zagotovil, ki vključujejo tujo vojaško komponento, dolgoročen mir z Rusijo ni mogoč.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zanikal ruske obtožbe o napadu z droni na Putinovo rezidenco in dejal, da gre za laž. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da bo Moskva odgovorila na napad in spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Nekdanji diplomat rusko-ukrajinskega porekla je pozval k izogibanju eskalaciji.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v intervjuju za kanal YouTube Daniela Davisa izjavil, da bi poskus ukrajinskega napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina lahko sprožil silovit odziv Rusije. Po mnenju Martjanova bi se ruske oblasti zaradi teh dejanj lahko odločile, da ukrajinsko vodstvo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Martjanov trdi, da bi povračilni ukrepi Moskve lahko povzročili popolno uničenje ukrajinske infrastrukture in državo vrnili v »kameno dobo«. Analiza temelji na predpostavki, da je napad na predsedniško rezidenco v Novgorodski oblasti prestopil kritično točko v konfliktu. Moskva je napad z brezpilotnimi letalniki, ki se je zgodil konec decembra 2024, označila za neposreden poskus atentata na voditelja države. Martjanov poudarja, da bi takšne eskalacije s strani ukrajinskih oboroženih sil lahko popolnoma zaprle pot za diplomatska pogajanja in spremenile status same operacije v protiteroristično delovanje z neomejenimi sredstvi uničenja.

Predsednik ZDA Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "dobrega in zelo produktivnega". Namen srečanja je iskanje načinov za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je potrdil pogovor in izrazil upanje na trajno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru mirovnih prizadevanj za končanje vojne z Rusijo razkril podrobnosti pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po besedah Zelenskega osnutek mirovnega načrta trenutno predvideva 15-letna varnostna jamstva s strani Združenih držav Amerike, vendar je sam predlagal znatno podaljšanje tega obdobja na 50 let. Ukrajinski predsednik je poudaril, da čeprav takšna jamstva niso večna, so nujna za stabilno prihodnost države in preprečitev ponovne agresije. Predlog o dolgoročni varnostni zavezi ZDA prihaja v času intenzivnih diplomatskih pritiskov in pogajanj o mirovnem načrtu, ki ga predlaga Trumpova administracija. Zelenski je predhodno skrajšal omenjeni načrt na 20 točk, pri čemer je izpustil za Ukrajino sporne elemente. Trenutne razprave se osredotočajo na zagotavljanje mednarodne varnostne arhitekture, ki bi Ukrajini omogočila dolgoročno rekonstrukcijo in zaščito pred morebitnimi prihodnjimi konflikti, medtem ko Trumpova ekipa še naprej ocenjuje možnosti za hiter dosežek mirovnega sporazuma.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila dvourni pogovor o prihodnosti ukrajinske varnosti in končanju vojne. Zelenski je po srečanju sporočil, da mu je Trump ponudil močna varnostna jamstva za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja. Ukrajinski predsednik je ob tem izrazil željo, da bi bila ta jamstva dolgotrajnejša, in predlagal obdobje od 30 do celo 50 let, saj se Ukrajina z rusko agresijo spopada že skoraj 15 let. Kljub dogovoru o varnostnih zagotovilih ostaja vprašanje regije Donbas na vzhodu Ukrajine nerešeno. Zelenski je poudaril, da bi bila trdna varnostna jamstva jasen signal, da se je vojna končala. Srečanje predstavlja ključen premik v pogajanjih med Kijevom in novo ameriško administracijo, vendar podrobnosti o tem, kaj natančno ta jamstva vključujejo in kako se bodo izvajala v praksi, še niso v celoti znane.

Ruske sile so v noči na sredo izvedle silovit napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer je bilo ranjenih najmanj šest ljudi, med njimi trije otroci. Po navedbah lokalnih oblasti so brezpilotni letalniki ciljali stanovanjska poslopja, logistične centre in energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo obsežne požare in gmotno škodo. Gasilci so morali iz gorečih stanovanjskih blokov reševati številne stanovalce, regionalne oblasti pa so dogodek označile za nameren napad na civilno infrastrukturo. Napad predstavlja stopnjevanje enomesečne kampanje zračnih udarov na južno Ukrajino, ki močno obremenjuje tamkajšnje prebivalstvo in obrambne sisteme. Ukrajinske sile so poročale o večjem številu prestreženih dronov, vendar so nekateri kljub temu dosegli svoje cilje v gosto naseljenih območjih. Današnji dogodki sledijo seriji podobnih napadov iz preteklosti, kar kaže na strateško usmerjenost Rusije v slabitev ukrajinskih energetskih in logističnih zmogljivosti pred zimskim obdobjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, z namenom pogovorov o miru v rusko-ukrajinski vojni. Izjava je sledila Zelenskijevemu nedavnemu srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v uradni izjavi obtožil Ukrajino, da je izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah je šlo za neposreden poskus napada na predsedniški objekt, kar predstavlja dodatno stopnjevanje napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih zračnih dejavnosti nad ruskim ozemljem, vendar natančnih podatkov o materialni škodi ali žrtvah ruska stran ni podala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnične. Zelenski je poudaril, da Kijev ne izvaja tovrstnih napadov na rusko vodstvo, ter opozoril, da bi Moskva te trditve lahko uporabila kot pretvezo za nove ofenzivne akcije ali stopnjevanje agresije nad ukrajinskim prebivalstvom. Sporazumevanje med stranema ostaja omejeno na medsebojno obtoževanje, medtem ko se razmere na bojišču in v zračnem prostoru nad regijo zaostrujejo.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Ukrajinska elitna enota za brezpilotne letalnike, znana kot 'Mađarove ptice', je izvedla velik napad na sile Glavne obveščevalne uprave Rusije (GRU) na zasedenem ukrajinskem ozemlju. Napad na sedež 14. brigade GRU v bližini Mariupolja je povzročil smrt 51 ruskih vojakov, več pa je bilo ranjenih.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svoji novoletni poslanici nagovoril prebivalce Ukrajine in poudaril, da je leto 2024 minilo v znamenju zvestobe, vztrajnosti ter načelnosti ukrajinskega ljudstva. V svojem nagovoru prek družbenega omrežja Telegram je izpostavil pomen vsakodnevnega dela in boja za svobodo ter dostojanstvo, ki ju Ukrajina brani ne le zase, temveč za celoten svobodni svet. Zelenski je ob tem izrazil trdno prepričanje v mir, za katerega si država aktivno prizadeva na diplomatski in vojaški ravni. Predsednik se je posebej poklonil branilcem domovine in izpostavil dejavnike, ki združujejo ukrajinski narod, vključno s skupno zgodovino, maternim jezikom ter vero v boljšo prihodnost. Sporočilo prihaja v času intenzivnih prizadevanj za mir, pri čemer je Zelenski poudaril, da Ukrajina ne le verjame v konec konflikta, temveč nanj tudi aktivno čaka in se nanj pripravlja. Hkrati so ruski viri ob novem letu ponovili svoje cilje o uresničitvi interesov velike Rusije, kar kaže na nadaljevanje napetosti med državama.

Ukrajinski predsednik Zelenski si prizadeva, da bi ZDA Ukrajini zagotovile varnostna jamstva za obdobje od 30 do 50 let. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, saj se Ukrajina že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi dosegla preboj v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je na srečanje prinesel nov mirovni načrt v 20 točkah, ki vključuje tudi razpravo o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi daljšega obdobja za odvrnitev prihodnjih ruskih agresij. Srečanje so zaznamovale nove napetosti, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla obsežen napad z droni na Kijev, kar je Zelenski označil za jasen signal, da si Moskva ne želi miru. Hkrati je Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar so v Kijevu odločno zanikali kot poskus iztirjenja pogajanj. Trump je pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor s Putinom, po katerem je slednji napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada na rezidenco ponovno preučila svoje pogajalsko stališče. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostaja ključna ovira vprašanje ozemelj; ankete v Ukrajini kažejo, da se velika večina prebivalstva protivi odstopanju Donbasa v zameno za mir.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da Kijev ne želi rešiti konflikta z mirnimi sredstvi in opozoril, da je Rusija pripravljena doseči svoje cilje z vojaško silo. Te izjave so sledile ruskemu napadu z brezpilotnimi letali in raketami. Ukrajinski predsednik Zelenski pravi, da ofenzive kažejo na ruski namen nadaljevanja konflikta. Putin je dejal, da Rusija izgublja interes za kompromise zaradi napredovanja svojih sil v Ukrajini.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da se bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi domnevnega spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta "skrivati do konca življenja". Ostri odzivi iz Moskve so sledili po poročanju o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar ruska stran označuje za dokaz, da Kijev ne namerava končati sovražnosti. Rusko zunanje ministrstvo je prek tiskovne predstavnice Marije Zaharove napovedalo oster odgovor na incident, ki so ga v Moskvi označili za poskus napada na predsednika. Ruske sile so v odgovor na domnevni napad že sprožile obsežno kampanjo z droni na pristaniško mesto Odesa. Po poročanju lokalnih virov so bili cilji usmerjeni predvsem na pristaniško infrastrukturo, medtem ko so ukrajinske oblasti prebivalce pozvale k umiku v zaklonišča. Ukrajinski predsednik Zelenski je ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco zavrnil kot laž. Dogajanje v Odesi neposredno vpliva tudi na tamkajšnjo številčno bolgarsko manjšino, napetosti pa se stopnjujejo kljub preteklim informacijam o morebitnih tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo o mirovnem načrtu.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra, uradno obtožil ukrajinske oblasti, da so s pomočjo več kot 90 brezpilotnih letalnikov dolgega dosega izvedle napad na uradno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah Lavrova gre za prehod Kijeva k politiki "državnega terorizma", na kar se bo Moskva odločno odzvala. Čeprav Rusija po njegovih navedbah ne namerava povsem opustiti mirovnih pogajanj, bo zaradi incidenta temeljito revidirala svoje stališče v prihodnjih diplomatskih procesih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva v napad na rezidenco že zavrnil. Kljub temu so ruski uradniki poudarili, da so tovrstne akcije neposredna grožnja varnosti države in bodo vplivale na nadaljnji potek vojaške ofenzive. Napad se je zgodil v času, ko so se v ozadju odvijali poskusi oživljanja mirovnih procesov, vključno s prejšnjimi tajnimi pogovori v Abu Dabiju, vendar najnovejša zaostritev znova oddaljuje možnost prekinitve ognja. Incident je povzročil tudi motnje v zračnem prometu, kar postaja vse pogostejši pojav ob stopnjevanju napadov z droni globoko na ruskem ozemlju.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.