Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil frustracijo nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Poudaril je, da ni zadovoljen s Putinom, ker umira preveč ljudi.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za uspešno in poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno za stabilizacijo razmer v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala burno. Rusija je ostro obsodila ameriško vojaško posredovanje in dejanja Washingtona označila za kršitev mednarodnega prava ter suverenosti Venezuele. Po navedbah Kremlja gre za nedopusten poseg v notranje zadeve tuje države. Kljub obsodbam iz Moskve Trump vztraja pri svoji strategiji in trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkokartelom in nezakonitim dejavnostim Madurovega režima. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura in nadaljnjih korakih ameriške administracije za zdaj ostajajo zaupne.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Moskva je dogodek označila za dejanje oborožene agresije in poudarila, da so razlogi, ki jih Washington navaja za upravičevanje napada, popolnoma neutemeljeni. Ruska stran je v izjavi za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije ter podprla prizadevanja latinskoameriških držav, ki pozivajo k takojšnjemu sklicu mednarodnih forumov za rešitev nastale situacije. Ruski uradniki so napad označili za posledico ideološkega sovraštva ameriške administracije do venezuelskega vodstva. Odziv Moskve sledi daljšemu obdobju napetosti v Karibskem morju, kjer je Rusija že v preteklosti opozarjala na nevarnost ameriške vojaške prisotnosti. Kljub lastnemu vojaškemu delovanju v Ukrajini, Rusija v mednarodni skupnosti zdaj nastopa kot zagovornica suverenosti Venezuele in obsoja kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Ta diplomatski odziv utrjuje zavezništvo med Moskvo in Caracasom v luči stopnjevanja vojaškega pritiska Washingtona.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

V skladu z določili venezuelske ustave je oblast v državi uradno prešla na podpredsednico Delcy Rodríguez. Do prenosa pooblastil je prišlo v času odsotnosti predsednika Nicolása Madura, pri čemer mednarodni mediji poročajo o različnih okoliščinah dogajanja v prestolnici Caracas. Čeprav ustavni red predvideva takšen prenos funkcij v primeru predsednikove odsotnosti, so razmere v državi še vedno napete. Hkrati so se pojavile informacije agencije Reuters, da naj bi Rodríguezova domnevno zapustila državo in odpotovala v Moskvo, kar vnaša dodatno zmedo v politično stabilnost države. Venezuelska administracija teh navedb še ni uradno potrdila ali zanikala. Dogajanje predstavlja kritičen trenutek za politično prihodnost države, saj ostajajo vprašanja o dejanskem nadzoru nad državnimi institucijami in varnostnimi silami neodgovorjena.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba 4. januarja sestrelila še dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti Moskvi.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.