Brazilski igralec dvoranskega nogometa Alex Felipe, član ruskega kluba Norilsk Nickel, je v 33. letu starosti umrl zaradi posledic obsežnega infarkta. Tragični dogodek se je zgodil 6. januarja 2026 na letališču v Uhti, kjer se je športnik začel počutiti slabo po končani prvi polfinalni tekmi ruskega pokala proti ekipi Uhta. Kljub hitri zdravniški pomoči mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Predsednik ruske superlige Grigorij Ivanov je 9. januarja potrdil, da so preliminarni izvidi zdravnikov v republiški bolnišnici v Komiju pokazali na srčni zastoj. Čeprav so bili vsi podatki o zdravstvenem stanju igralca poslani v podrobno analizo, prvi indici močno kažejo na obsežen srčni infarkt kot primarni vzrok nenadne smrti. Vrhunski športnik je bil sicer v polni telesni pripravljenosti in pred tekmo ni kazal znakov bolezni. Alex Felipe je za klub Norilsk Nickel igral od leta 2020 in v 140 nastopih dosegel 67 zadetkov. V svoji bogati karieri je med drugim nastopal za portugalski Sporting, s katerim je v sezoni 2018/19 osvojil ligo prvakov, v Rusiji pa je s svojim klubom osvojil državni pokal ter večkrat stopil na zmagovalni oder državnega prvenstva. Njegova smrt je sprožila številne razprave o obremenitvah profesionalnih športnikov v dvoranskem nogometu.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Ukrajinska prestolnica Kijev se je po intenzivnih ruskih napadih na energetsko infrastrukturo znašla v kritičnem položaju, saj je polovica večstanovanjskih stavb v mestu ostala brez ogrevanja. Župan Vitalij Kličko je zaradi nevarnosti popolnega razpada komunalnega sistema in mraza prebivalce pozval, naj se po možnosti začasno izselijo iz mesta v kraje z delujočo infrastrukturo. Razmere v mestu so izjemno resne, saj Kijevu grozi, da se bo v prihodnjih dneh spremenil v nenaseljivo območje. Mestne oblasti si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo poškodovanih sistemov, vendar so poškodbe na omrežju toplotne oskrbe obsežne, kar onemogoča zagotavljanje minimalnih pogojev za bivanje v številnih mestnih četrtih. Kličkov poziv k evakuaciji poudarja resnost energetske krize v državi, ki jo Rusija sistematično stopnjuje z usmerjenimi napadi na kritične civilne objekte. Mesto se zdaj pripravlja na scenarij, po katerem bi lahko prišlo do popolne zaustavitve oskrbe z vodo in elektriko, kar bi v zimskem času povzročilo humanitarno katastrofo v prestolnici.

Evgenij Ljubivi, nekdanji župan Kaliningrada in priznani zdravnik, je umrl v starosti 51 let v nesreči med lovom v Kurganu. Tragični dogodek, ki se je zgodil 9. januarja na območju kurganske regije, je za javnost potrdil predsednik mestnega sveta Oleg Aminov. Po prvotnih informacijah je šlo za nesrečo pri ravnanju z orožjem, vendar podrobnosti o samih okoliščinah dogodka še niso znane. Ljubivi je bil v svoji karieri tesno povezan z medicino in politiko, saj je pred vstopom v lokalno upravo vodil regionalno bolnišnico v Kaliningradu. Na položaj župana mesta je bil izvoljen oktobra 2021, a je marca lani nepričakovano odstopil, da bi se posvetil zdravniškemu poklicu in vodenju bolnišnice v prestolnici ruske eksklave. Njegova nenadna smrt je pretresla lokalno javnost, kjer je veljal za uglednega strokovnjaka. Preiskovalni organi so po navedbah lokalnih virov že sprožili preiskavo o vzrokih nesreče, ki je terjala življenje nekdanjega politika. Čeprav so prve novice o incidentu skope, uradniki zagotavljajo, da bodo podrobnosti objavljene po zaključku forenzičnih analiz. Ljubivi se je lovu v Kurganu, ki leži več tisoč kilometrov vzhodno od Kaliningrada, udeležil v zasebnem času.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Ameriška vesoljska agencija NASA je v četrtek odpovedala načrtovani vesoljski sprehod na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zaradi zdravstvenih težav enega izmed članov posadke. Težave so se pojavile v sredo popoldne, agencija pa je sporočila, da je stanje vpletenega astronavta stabilno. Kljub temu NASA resno preučuje možnost predčasnega končanja misije Crew-11 in vrnitve celotne štiričlanske posadke na Zemljo v prihodnjih dneh. Načrtovani vesoljski sprehod, ki bi bil prvi v letu 2026, sta nameravala opraviti ameriška astronavta Mike Fincke in Zena Cardman. Čeprav NASA uradno ni razkrila identitete osebe z zdravstvenimi težavami, so se v javnosti pojavila ugibanja o japonskem astronavtu Kimiyi Yuiju, ki je bil predhodno slišan med zahtevo po zasebnem pogovoru z zdravnikom. Misija Crew-11 bi se po prvotnih načrtih morala zaključiti šele v drugi polovici februarja, ko bi jih zamenjala naslednja posadka. Trenutno so na postaji ISS priključena dve plovili, ki omogočata varno vrnitev posadke. NASA poudarja, da je varnost astronavtov njihova prednostna naloga, zato se aktivno spopadajo z nastalo situacijo in ocenjujejo vse možnosti za nadaljnje ukrepanje. Več podrobnosti o vrnitvi in morebitni spremembi časovnega načrta misije naj bi agencija sporočila v naslednjih 24 urah.

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je po silovitem ruskem zračnem napadu prebivalcem Kijeva svetoval, naj zaradi uničene infrastrukture in pomanjkanja osnovnih storitev začasno zapustijo mesto. Poziv prihaja v času, ko se trimilijonska prestolnica spopada z resnimi težavami pri oskrbi z električno energijo in vodo, kar je neposredna posledica zadnjega vala ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo. Kličko je poudaril, da je začasni odhod v varnejša območja ali na podeželje, kjer so na voljo alternativni viri ogrevanja, nujen za zmanjšanje pritiska na mestno omrežje. Mestne oblasti si prizadevajo čim hitreje sanirati škodo, vendar obsežne poškodbe energetskega sistema onemogočajo normalno bivanje v vseh delih mesta. Ruske sile so v zadnjem obdobju okrepile napade na civilno infrastrukturo po celotni Ukrajini, pri čemer je Kijev ena glavnih tarč. Takšna strategija Moskve je po mnenju vojaških analitikov namenjena zlomu morale prebivalstva pred prihajajočo zimo, medtem ko ukrajinska stran pospešeno krepi zračno obrambo in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

V bližini etnografskega parka Moja Rusija v ruskem gorskem letovišču Soči je v petek, 9. januarja, zaradi obilnih padavin prišlo do zdrsa zemeljskega plazu. Plaz se je sprožil na cesti med lokacijama Alpika servis in Sulimovskij ručej, kar je povzročilo ovire v prometu na območju priljubljenega smučarskega središča Roza Hutor. Po navedbah tiskovne službe letovišča so dogodek povzročile neugodne vremenske razmere, ki so v zadnjih dneh zajele regijo. Interventne službe so nemudoma začele z odstranjevanjem nanosov blata in kamenja, da bi zagotovile varnost obiskovalcev in prebivalcev gorskega klastra. Čeprav so gorski predeli Sočija vajeni ekstremnih vremenskih pojavov, so močni nalivi tokrat povzročili hitro zasičenost tal, kar je privedlo do premikov zemeljskih mas v neposredni bližini turistične infrastrukture. Uprava letovišča Roza Hutor spremlja razmere in opozarja na previdnost, saj vremenska napoved za območje Kavkaza še naprej predvideva spremenljivo vreme z možnostjo dodatnih padavin. Zaenkrat ni poročil o poškodovanih osebah ali večji materialni škodi na objektih, razen zapore omenjenega cestnega odseka.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

V ruski regiji Vologda so uradno zaključili akcijo omejevanja trga z alkoholnimi pijačami, v okviru katere so zaprli ali preoblikovali vseh 610 specializiranih prodajaln alkohola. Kot je sporočil guverner regije Georgij Filimonov, te prodajalne na območju regije ne delujejo več v svoji prvotni obliki, temveč so bodisi prenehale s prodajo bodisi spremenile svojo dejavnost. Ukrep je del širše strategije regijskih oblasti za zmanjšanje dostopnosti alkohola prebivalstvu. Poleg popolnega zaprtja specializiranih prodajaln so oblasti uspele omejiti tudi delovanje tako imenovanih točilnic oziroma lokalov z alkoholom na točenje v stanovanjskih stavbah. Od skupno 125 tovrstnih obratov jih je 75 že zaprlo svoja vrata ali pa so se preoblikovali v klasične kavarne z omejenim delovnim časom. Guverner Filimonov je ob tem poudaril, da so s tem dosegli pomemben mejnik pri preoblikovanju regionalnega trga. Novi predpisi v regiji vključujejo tudi stroge omejitve prodaje alkohola v običajnih trgovinah z živili, kjer bo prodaja ob delavnikih dovoljena le dve uri na dan, med 12. in 14. uro. Lokalna vlada s temi radikalnimi potezami poskuša izboljšati javno zdravje in zmanjšati visoko stopnjo umrljivosti, povezano z uživanjem alkohola, kar v Rusiji ostaja pereč družbeni problem.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Ukrajinski mediji so poročali o domnevnih nepravilnostih Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in Mednarodne sankarske zveze (FIL), ki naj bi ruskim športnikom omogočila izjemne pogoje za kvalifikacijo na olimpijske igre leta 2026. Anonimni ukrajinski športnik je za medij Glavkom razkril, da je FIL prejela neposredna navodila MOK-a, naj ruskim tekmovalcem zagotovi vse potrebne izjeme, kljub veljavnim pravilom o prepovedi nastopanja zaradi vojne v Ukrajini. Po navedbah vira je FIL podaljšala rok za izpolnitev kvalifikacijskih kriterijev z 12. januarja na 19. januar, kar je ruskim športnikom, ki so zamudili prejšnjo sezono, dejansko omogočilo nastop na tekmah svetovnega pokala. Športnik je dodal, da se o zadevi boji javno govoriti zaradi morebitnih povračilnih ukrepov s strani krovnih športnih organizacij. MOK in FIL se na obtožbe o kršenju lastnih pravil za zdaj še nista uradno odzvala. Incident je dodatno zaostril napetosti v mednarodnem športu, saj so se pritožbam pridružile tudi šahovske zveze Ukrajine, Anglije, Nemčije, Norveške in Estonije. Te so od Mednarodnega razsodišča za šport (CAS) zahtevale preverbo odločitve Mednarodne šahovske zveze o odpravi omejitev za ruske in beloruske ekipe. Kljub sankcijam se pritiski za vrnitev ruskih športnikov pod nevtralno zastavo v različnih panogah stopnjujejo.

Združene države Amerike so v bližini Trinidada v Karibskem morju zasegle naftno tankerico, ki je bila pod sankcijami, kar predstavlja že peti tovrstni incident v zadnjih tednih. Operacija, ki so jo izvedle ameriške oblasti, je namenjena uveljavljanju mednarodnih omejitev glede prevoza energentov, vendar hkrati močno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo. Ameriško vztrajanje pri doslednem izvajanju sankcij v mednarodnih vodah povečuje tveganje za morebitne povračilne ukrepe s strani Ruske federacije. Analitiki opozarjajo, da serija teh zasegov v razmeroma kratkem časovnem obdobju kaže na okrepljeno strategijo ameriške administracije pri omejevanju ruskih prihodkov iz prodaje nafte. Zadnji dogodek v bližini Trinidada potrjuje, da se nadzor nad sankcioniranim tovorom širi tudi na območja izven tradicionalnih plovnih poti v Evropi ali na Bližnjem vzhodu. Stopnjevanje napetosti bi lahko v prihodnje vplivalo na varnost pomorskih poti in stabilnost na svetovnih energetskih trgih, saj se diplomatski prostor za pogajanja med velesilama še naprej krči.

Ruski teniški zvezdnik Danil Medvedjev se je uvrstil v polfinale turnirja serije ATP 250 v avstralskem Brisbanu. V četrtfinalnem obračunu je po dveh urah in 12 minutah igre premagal poljskega predstavnika Kamila Majchrzaka z rezultatom 2:1 v nizih. Čeprav je Medvedjev prvi niz izgubil po podaljšani igri, je v nadaljevanju prevzel pobudo in naslednja niza dobil s 6:3 in 6:2. Uspeh ruskih teniška igralcev je dopolnil Andrej Rubljov, ki si je polfinalno vstopnico zagotovil na turnirju v Hongkongu. Za Rubljova je to prvi preboj med najboljše štiri na turnirjih združenja ATP po juliju 2025. Oba igralca tako potrjujeta dobro formo na začetku sezone, kjer Medvedjev nastopa kot najvišje uvrščeni ruski igralec na svetovni lestvici. Napredovanje Medvedjeva v Brisbanu predstavlja pomemben rezultatski preskok v primerjavi z lansko sezono. Poleti 2025 je namreč na turnirju v Washingtonu doživel nepričakovan poraz v četrtfinalu, kar je takrat sprožilo precejšen odziv javnosti zaradi njegovega čustvenega odziva po tekmi. Tokratna mirnost in sposobnost preobrata proti 59. igralcu sveta Majchrzaku kažeta na stabilnejšo pripravo pred prihajajočimi večjimi izzivi.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Posadke letal Tu-142MK mešanega letalskega korpusa ruske Severne flote so leta 2025 postavile nov rekord z izvedbo prvega prečrpavanja goriva v zraku na območju severnega tečaja. Dosežek je bil uradno vpisan v Knjigo rekordov oboroženih sil Ruske federacije, so sporočili iz tiskovne službe flote. Edinstvena naloga je bila izvedena v okviru vojaških vaj, ko so letala poletela v oddaljen del Arktike in uspešno opravila oskrbo z gorivom nad Severnim ledenim oceanom. Operacija je trajala približno 30 ur, kar je vključevalo dolgotrajen polet in zahtevno manevriranje v arktičnih razmerah. Po navedbah ruske vojske ta uspeh potrjuje visoko stopnjo usposobljenosti posadk in tehnično zmogljivost letal Tu-142MK za delovanje v najbolj ekstremnih okoljih. Sposobnost prečrpavanja goriva v zraku bistveno podaljšuje doseg letal, kar Rusiji omogoča trajnejši nadzor nad vodnim prostorom in izvajanje protipodmorniške obrambe kjer koli v Arktiki. Služba za stike z javnostjo Severne flote je poudarila, da gre za pomemben mejnik v zgodovini ruske mornariške aviacije. Pred tem so letala tipa Tu-142 opravljala redne trenažne polete nad Barentsovim morjem, kjer so se osredotočala na iskanje simuliranih podmornic in izboljševanje usklajenosti posadk, vendar pa operacija takšnega obsega na območju severnega pola do sedaj še ni bila izvedena.