Južna Afrika zagovarjala pomorske vaje BRICS kot 'bistvene' kljub napetostim

Cene surove nafte so se ob koncu tedna zvišale za dva odstotka, saj so trgi nestrpno spremljali naraščajoče napetosti v Iranu in stopnjevanje spopadov v Rusiji. Glavni razlog za podražitev so skrbi glede stabilnosti dobave iz Irana, ki je ena ključnih proizvajalk nafte v okviru združenja OPEC, kjer so se razširili državljanski nemiri in protesti. Istočasno so vlagatelji zaskrbljeni zaradi stopnjevanja vojne v Ukrajini, ki bi lahko neposredno vplivala na ruski izvoz energentov. Napadi na rusko infrastrukturo so povečali tveganje za motnje v svetovni oskrbi, kar je potisnilo terminske pogodbe za nafto brent navzgor. Trg se je odzval tudi na morebitne nove dogovore glede Venezuele, ki bi lahko dolgoročno vplivali na ponudbo, a trenutno prevladuje strah pred izpadi. Analitiki opozarjajo, da bi nadaljnja destabilizacija v regiji Bližnjega vzhoda in morebitne nove sankcije proti Rusiji lahko še dodatno otežile dostop do energentov na svetovnih trgih. Povečana volatilnost cen odraža krhkost trenutnega energetskega ravnovesja, kjer vsakršna politična nestabilnost v velikih proizvajalkah sproži takojšen odziv na borzah.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.