Južna Afrika začela pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Cene surove nafte so se ob koncu tedna zvišale za dva odstotka, saj so trgi nestrpno spremljali naraščajoče napetosti v Iranu in stopnjevanje spopadov v Rusiji. Glavni razlog za podražitev so skrbi glede stabilnosti dobave iz Irana, ki je ena ključnih proizvajalk nafte v okviru združenja OPEC, kjer so se razširili državljanski nemiri in protesti. Istočasno so vlagatelji zaskrbljeni zaradi stopnjevanja vojne v Ukrajini, ki bi lahko neposredno vplivala na ruski izvoz energentov. Napadi na rusko infrastrukturo so povečali tveganje za motnje v svetovni oskrbi, kar je potisnilo terminske pogodbe za nafto brent navzgor. Trg se je odzval tudi na morebitne nove dogovore glede Venezuele, ki bi lahko dolgoročno vplivali na ponudbo, a trenutno prevladuje strah pred izpadi. Analitiki opozarjajo, da bi nadaljnja destabilizacija v regiji Bližnjega vzhoda in morebitne nove sankcije proti Rusiji lahko še dodatno otežile dostop do energentov na svetovnih trgih. Povečana volatilnost cen odraža krhkost trenutnega energetskega ravnovesja, kjer vsakršna politična nestabilnost v velikih proizvajalkah sproži takojšen odziv na borzah.

Iranske varnostne in pravosodne oblasti so po poročanju uradnih virov razbile več oboroženih terorističnih celic ter aretirale operativce, ki naj bi bili povezani s tujimi obveščevalnimi službami. Akcija je bila izvedena po valu nemirov, ki so jih po navedbah Teherana spodbudile tuje sile in v katerih je življenje izgubilo več pripadnikov organov pregona. Iranske sile trenutno izvajajo obsežno operacijo iskanja domnevnih agentov izraelske obveščevalne službe Mosad, ki naj bi bili vpleteni v organizirane napade na policiste. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je v petkovem televizijskem nagovoru poudaril, da so varnostne sile in sodstvo pripravljeni na najostrejše ukrepanje proti vsem posameznikom, ki sodelujejo v oboroženem nasilju in organiziranih napadih na iranski narod. Laridžani je izpostavil, da gre za vnaprej načrtovana dejanja, ki jih usmerjajo zunanje entitete z namenom destabilizacije države. Varnostnim silam so bila podana jasna navodila za vzpostavitev reda. Napetosti v državi so narasle po vrsti incidentov, ki jih iranska stran opisuje kot teroristična dejanja. Oblasti trdijo, da so zasegle večje količine orožja in opreme, ki naj bi dokazovale neposredno vpletenost tujih akterjev v spodbujanje upora. Kljub pozivom k miru ostaja varnostno stanje v več regijah zaostreno, saj država napoveduje nadaljevanje brezkompromisnega boja proti vsem oblikam tujega vmešavanja.