Vrh iranskega pravosodja napovedal stroge kazni za protestnike
Objavljeno: 11. 1. 2026 11:42
9. jan 16:33
Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.
11. jan 8:57
Med protivladnimi protesti v Iranu je bilo ubitih več deset pripadnikov varnostnih sil, aretiranih pa je bilo tudi veliko število protestnikov. Iranski parlamentarni govorec je posvaril ZDA pred morebitnim napadom, potem ko je Donald Trump zagrozil z vojaškimi udari. Medtem aktivisti poročajo o skoraj 120 ubitih protestnikih. Iranski režim je protestnikom zagrozil, pa tudi ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Med nemiri naj bi bilo ubitih najmanj 109 iranskih varnostnih sil.
Vodja iranskega pravosodja Gholamhossein Mohseni-Ejei je v uradni izjavi napovedal, da bodo kazni za udeležence protivladnih protestov neizprosne. Po njegovih besedah bo sodstvo uporabilo najstrožje možne ukrepe, pri čemer je poudaril, da pri izreku sodb ne bo nobene pravne prizanesljivosti. Izjave signalizirajo stopnjevanje pritiska državnega aparata na civilno družbo in napovedujejo obsežen sodni pregon demonstrantov.
Napovedi o odločnem kaznovanju prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z enim največjih valov nezadovoljstva v zadnjih desetletjih. Mohseni-Ejei je poudaril, da bodo sodišča delovala hitro in brez popuščanja, kar po mnenju mednarodnih opazovalcev pomeni tveganje za množične obsodbe na smrt ali dolgotrajne zaporne kazni za vse, ki so bili vključeni v nemire.
Iranski pravosodni sistem, ki deluje pod neposrednim nadzorom verskega vrha, s temi ukrepi skuša zadušiti nadaljnje upore in ponovno vzpostaviti popoln nadzor nad dogajanjem v državi. Retorika o »maksimalnem kaznovanju« brez pravne milosti kaže na pripravljenost režima na uporabo vseh sredstev za utišanje opozicije.
Izjave
"Kaznovanje bo odločno, maksimalno in brez kakršne koli pravne prizanesljivosti."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Iranu so pomembni za širšo mednarodno varnost in stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar vpliva na globalne cene energentov. Slovenija kot članica EU zagovarja spoštovanje človekovih pravic, zato je stopnjevanje represije v Iranu tema, ki jo slovenska diplomacija spremlja v okviru skupne zunanje politike EU.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
V Iranu so se v zadnjih dneh močno zaostrili protivladni protesti, ki jih poganjata gospodarska kriza in nezadovoljstvo s režimom, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij je življenje izgubilo najmanj šest pripadnikov varnostnih enot, skupno število ubitih med policisti in vojaki pa naj bi preseglo sto. Hkrati poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih več sto protestnikov, tisoče pa so jih oblasti aretirale v poskusu zatrtja upora.
Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je javnost pozvalo k identifikaciji osebam, ki jih označujejo za teroriste, medtem ko tožilstvo grozi z uvedbo smrtnih kazni za udeležence nemirov. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so se hitro sprevrgli v širši upor proti vladajoči eliti, pri čemer protestniki opozarjajo na ukradeno prihodnost in nevzdržne življenjske razmere. Razmere se še naprej zaostrujejo, saj varnostne sile uporabljajo silo za razganjanje množic v več deset mestih po vsej državi.
Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku januarja, ko so varnostne sile s streljanjem na množice poskušale zadušiti prve večje shode. Kljub represivnim ukrepom, vključno z uporabo Revolucionarne garde, se val nezadovoljstva ni ustavil, temveč se je razširil v skoraj vsa večja urbana središča. Stopnjevanje nasilja in napovedi o smrtnih kaznih kažejo na odločenost režima, da upor zaduši z vsemi sredstvi, kar povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo regije.
Protivladni protesti v Iranu so vstopili v drugi teden, pri čemer se varnostne sile na demonstracije odzivajo s stopnjevanjem nasilja in represivnimi ukrepi. Iranski državni mediji so potrdili, da je bilo v spopadih ubitih več deset pripadnikov varnostnih sil, medtem ko se število žrtev med protestniki še naprej povečuje. Kljub ostrim ukrepom oblasti se ljudje po vsej državi še naprej zbirajo na ulicah, kjer kljubujejo teokratskemu režimu.
Zaradi poskusa zadušitve nemirov so oblasti uvedle skoraj popolno blokado dostopa do spleta in komunikacijskih kanalov, kar državo močno izolira od mednarodne skupnosti. Namen te poteze je preprečiti organizacijo novih shodov in omejiti pretok informacij o dogajanju na terenu v tujino. Iransko gospodarstvo, ki je že tako oslabljeno zaradi mednarodnih sankcij, se zdaj sooča še z dodatno nestabilnostjo, ki jo povzročajo vsesplošni upori.
Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih letih, saj so se prvotne težave razširile v splošno nezadovoljstvo z državno ureditvijo. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in prekomerno uporabo sile s strani policije in milic, medtem ko režim vztraja pri trdi liniji in protestnike označuje za agente tujih sil.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je v televizijskem intervjuju nagovoril državljane po dveh tednih intenzivnih protestov, ki so pretresli državo. V svojem nastopu je poudaril, da vlada ne bo dovolila uromagerjem oziroma povzročiteljem nemirov, da bi motili javni red in mir ter spodkopavali stabilnost iranske družbe. Pezeškian je ob tem izrazil prepričanje, da mora ljudstvo verjeti v zavezanost vlade k pravičnosti, hkrati pa je napovedal pripravljenost na obravnavo ljudskih zahtev.
Osrednji del predsednikovega nagovora je bil posvečen gospodarskim vprašanjem, ki so eden glavnih virov nezadovoljstva med prebivalstvom. Pezeškian je napovedal strukturne spremembe, ki vključujejo odpravo večplastnega sistema menjalnih tečajev za ameriški dolar, s čimer želi vlada stabilizirati domače gospodarstvo in zmanjšati korupcijo, povezano s subvencioniranimi tečaji. Te napovedi sledijo stopnjevanju napetosti, v katerih so se protesti proti režimu razširili po številnih mestih.
Kljub obljubam o reformah predsednik ostaja zvest uradni liniji upora proti zunanjim pritiskom. Njegov nastop je bil usmerjen v pomiritev javnosti po obdobju nasilnih demonstracij, pri čemer je skušal vzpostaviti ravnovesje med strogo varnostno politiko in nujnostjo ekonomskega izboljšanja stanja v državi. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv Teherana na notranje nemire.
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je v petek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o številnih smrtnih žrtvah in množičnih aretacijah med protivladnimi protesti v Iranu. Organizacija je iranske oblasti uradno pozvala k izvedbi neodvisne, pregledne in nepristranske preiskave vseh incidentov, povezanih z uporabo sile s strani varnostnih organov. Ukrep sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so varnostne sile na nemire odgovorile z ostrimi posegi.
Po poročanju svetovne organizacije so razmere v državi alarmantne, saj se varnostni organi ob spopadih s protestniki poslužujejo prekomerne sile, kar vodi v naraščanje števila žrtev. Združeni narodi opozarjajo, da je zagotavljanje odgovornosti ključno za preprečitev nadaljnjega nasilja in kršitev človekovih pravic. Trenutni val protestov predstavlja enega največjih izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjem obdobju.
Nasilno zatiranje demonstracij, ki se je začelo že v začetku januarja, se je razširilo po celotni državi. Iranske oblasti so v odziv na protestno gibanje aktivirale Revolucionarno gardo in druge policijske enote, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in zahteve po takojšnji prekinitvi uporabe smrtonosne sile proti civilistom.
Dogodki v Iranu so pomembni za širšo mednarodno varnost in stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar vpliva na globalne cene energentov. Slovenija kot članica EU zagovarja spoštovanje človekovih pravic, zato je stopnjevanje represije v Iranu tema, ki jo slovenska diplomacija spremlja v okviru skupne zunanje politike EU.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
