Ameriški igralec in režiser Timothy Busfield se je v torek v Novi Mehiki predal organom pregona, potem ko je bil za njim razpisan nalog za aretacijo zaradi obtožb o spolni zlorabi otrok. Dvakratni dobitnik nagrade emmy se spopada z dvema točkama obtožnice zaradi nezakonitega spolnega stika z mladoletno osebo in eno točko zaradi zlorabe otrok. Po navedbah policije v Albuquerqueyu naj bi do domnevnih dejanj prišlo leta 2022 na snemanju televizijske serije The Cleaning Lady, kjer je Busfield deloval kot režiser in igralec. Preiskava primera je po poročanju tujih medijev potekala več mesecev, v iskanje 68-letnega igralca pa so se ob lokalni policiji vključili tudi zvezni maršali. Obtožbe temeljijo na izpovedih dveh mladoletnih bratov, ki sta bila del igralske zasedbe omenjene serije. Preiskovalci so v okviru postopka preverjali tudi morebitno vpletenost njegove soproge, igralke Melisse Gilbert, vendar proti njej niso vložili nobene obtožnice. Busfield je ob predaji oblastem v javni izjavi ostro zanikal vse očitke in jih označil za laži. Napovedal je odločen boj na sodišču, s katerim želi oprati svoje ime. Igralec, ki je najbolj znan po svojih vlogah v serijah Zahodno krilo (The West Wing) in Thirtysomething, ostaja v priporu do nadaljnjih postopkov pred sodiščem v Novi Mehiki.

Ameriška služba za priseljevanje in carine (ICE) je v Rochesterju v zvezni državi New York aretirala 39-letnega afganistanskega državljana Waheeda Allaha Mohammada, ki je bil pred tem obsojen zaradi poskusa umora svoje sestre. Mohammad je bil v Združenih državah Amerike v letu 2009 pravnomočno obsojen na dvanajst let zapora, potem ko je svojo takrat 19-letno sestro večkrat zabodel, dejanje pa je utemeljil s trditvijo, da je bila »slaba muslimanka«. Po poročanju zveznih organov so Mohammada v imigracijski pripor ponovno privedli 1. januarja letos zaradi kršitev pogojev bivanja in predhodne kriminalne preteklosti. Operacija poudarja napetosti med zveznimi organi pregona in lokalno zakonodajo v tako imenovanih »mestih zatočiščih« (sanctuary cities), kot je New York, kjer lokalne oblasti omejujejo sodelovanje z agenti ICE. Kljub statusu New Yorka kot mesta, ki ščiti migrante pred deportacijo, so zvezni agenti izvedli aretacijo zaradi teže prvotnega zločina, ki je bil v javnosti označen kot poskus »umora iz časti«. Mohammad je bil po prestani zaporni kazni pod nadzorom, zdaj pa mu grozi izgon iz države zaradi resnih kaznivih dejanj in nezakonitega statusa. Primer je v ameriški javnosti ponovno sprožil razprave o varnostnih preverjanjih tujih državljanov in učinkovitosti migracijske politike v urbanih središčih. Organi pregona so poudarili, da posamezniki z zgodovino nasilnih dejanj predstavljajo grožnjo javni varnosti, ne glede na lokalne politike o zaščiti priseljencev. Aretirani bo do konca postopka odstranitve iz države ostal v priporu pod nadzorom zveznih uradnikov za operacije odstranjevanja (ERO).

Nekdanji guverner zvezne države New York Andrew Cuomo in njegov brat, nekdanji voditelj na postaji CNN Chris Cuomo, ponovno zavzemata vidne vloge v ameriškem medijskem prostoru. Chris Cuomo bo na satelitskem radiu SiriusXM od 20. januarja dalje vodil novo jutranjo oddajo na kanalu P.O.T.U.S., ki se bo osredotočala na neposredne pogovore s poslušalci in preseganje strankarskih delitev. Med prvimi napovedanimi gosti so pomembne politične osebnosti, kot sta guverner Marylanda Wes Moore in senator Rand Paul. Hkrati se v javnost vrača tudi Andrew Cuomo, ki se po neuspehu na županskih volitvah v New Yorku dogovarja za vodenje tedenske oddaje na radijski postaji WABC 770. Lastnik postaje John Catsimatidis je potrdil, da pogovori o sodelovanju s 68-letnim demokratom že potekajo, kar nakazuje na guvernerjevo željo po rehabilitaciji javne podobe preko medijskega udejstvovanja. Vrnitev bratov Cuomo sledi obdobju njunega umika, ki so ga zaznamovale obtožbe o spolnem nadlegovanju proti Andrewu in Chrisovo sporno sodelovanje pri bratovi pravni obrambi. Chris Cuomo, ki trenutno vodi tudi večerno oddajo na mreži NewsNation, poudarja, da bo njegova nova vloga usmerjena k iskanju resnice namesto spodbujanja politične polarizacije, ki prevladuje v sodobnih medijih.

V New Yorku se je v ponedeljek, 12. januarja 2026, začela ena največjih stavk zdravstvenega osebja v zgodovini mesta, v kateri sodeluje približno 15.000 medicinskih sester iz večjih zasebnih bolnišničnih sistemov. Medicinsko osebje se je za prekinitev dela odločilo po neuspešnih pogajanjih o novih kolektivnih pogodbah, pri čemer so v ospredju zahteve po boljših delovnih pogojih in višjih plačah. Stavka neposredno vpliva na delovanje ključnih zdravstvenih ustanov, vključno z bolnišnico New York-Presbyterian, kjer so se protestniki zbrali že prvi dan. Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je zaradi nastalih razmer razglasila izredne razmere. V svoji izjavi je opozorila, da bi dolgotrajna prekinitev dela lahko resno ogrozila življenja tisočev prebivalcev New Yorka in bolnikov, ki potrebujejo nujno oskrbo. Kljub pozivom k hitri rešitvi spora se je stavka nadaljevala tudi v drugi dan, bolnišnice pa so prisiljene prilagajati svoje delovne procese in premeščati bolnike. Dogajanje predstavlja velik pritisk na zasebni zdravstveni sektor v mestu, saj sindikalni predstavniki vztrajajo pri svojih zahtevah, medtem ko vodstva bolnišnic opozarjajo na finančne omejitve. Gre za dogodek, ki odseva širše nezadovoljstvo v ameriškem zdravstvenem sistemu po večletnih obremenitvah, povezanih z javnozdravstvenimi krizami in pomanjkanjem kadra.

Igralka Zoe Saldaña je po izjemnem uspehu filma Avatar: Ogenj in pepel (Avatar: Fire and Ash) postala najdonosnejša filmska zvezdnica v zgodovini. Z zadnjim dosežkom je na prvem mestu prehitela svojo stanovsko kolegico iz filmskega vesolja Marvel, Scarlett Johansson, ki je ta naziv zasedala več let. Najnovejši film iz franšize Avatar, v katerem Saldaña nastopa v eni izmed glavnih vlog, je po zadnjih podatkih po vsem svetu zaslužil že 1,23 milijarde ameriških dolarjev. Ta uspeh je igralki zagotovil rekordno skupno vrednost zaslužkov njenih filmov, h čemur so poleg franšize Avatar pomembno prispevali tudi filmi Maščevalci in Varuhi galaksije. Saldaña je s tem dosežkom potrdila svoj status ene najuspešnejših igralk v sodobnem Hollywoodu. Njena kariera, ki vključuje sodelovanje pri več projektih z večmilijardnimi prihodki, jo postavlja v edinstven položaj v filmski industriji, saj se je v sam vrh povzpela kot vodilna igralka v več komercialno najuspešnejših franšizah hkrati.

Ukrajina se je v začetku novega leta spopadla z intenzivnimi in smrtonosnimi ruskimi letalskimi napadi, ki so močno poškodovali energetski sistem države in povzročili obsežno humanitarno krizo. Zaradi uničenja kritične infrastrukture je več milijonov civilistov sredi zime ostalo brez ogrevanja, električne energije in oskrbe z vodo, na kar so v Varnostnem svetu Združenih narodov opozorili visoki predstavniki organizacije. Ruska agresija se je v tem obdobju osredotočila predvsem na civilno infrastrukturo, kar ob nizkih temperaturah stopnjuje pritisk na prebivalstvo. Ukrajinske obrambne sile so na stopnjevanje napadov odgovorile z uporabo nove zahodne vojaške tehnologije. Poročila navajajo, da so ukrajinske enote na terenu uspešno uporabile ameriška lahka vozila, opremljena z raketnimi sistemi Hellfire Longbow. Po navedbah posadk so s temi sistemi, nameščenimi na mobilna vozila tipa buggy, v kratkem času uničili več kot 20 ruskih brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, kar predstavlja pomemben uspeh pri obrambi zračnega prostora v osrednji regiji države. Humanitarne razmere v državi ostajajo kritične, saj nenehni napadi onemogočajo hitro sanacijo električnega omrežja. Mednarodna skupnost prek organov Združenih narodov poziva k ustaviti napadov na civilne cilje, medtem ko se na bojišču nadaljuje tehnološka tekma med ruskimi napadalnimi droni in ukrajinsko mobilno zračno obrambo. Razvoj dogodkov kaže na dolgotrajno zimsko izčrpavanje, kjer bosta ključno vlogo igrali energetska vzdržljivost in učinkovitost protiletalskih sistemov.

Ameriško podjetje Northrop Grumman je z vojno mornarico Združenih držav Amerike sklenilo pogodbo v vrednosti 233 milijonov dolarjev za proizvodnjo in dobavo naprednih lahkih torpedov tipa MK54 MOD 2. Gre za najnovejšo različico primarnega lahkega torpeda, ki vključuje po meri izdelano bojno glavo za povečano uničevalno moč ter napredno procesiranje signalov. Proizvodnja bo potekala v obratih v Plymouthu v Minnesoti in v laboratoriju Allegany Ballistics v Zahodni Virginiji. Novi orožni sistem je zasnovan za uporabo na različnih mornariških platformah, vključno z letali in ladjami, njegov glavni namen pa je izboljšanje zmogljivosti za protipodmorniško delovanje. MK54 MOD 2 prinaša pametnejše senzorje, ki omogočajo učinkovitejše sledenje in uničevanje tehnološko naprednih ter vse tišjih podmornic morebitnih nasprotnikov v spornih pomorskih okoljih. S tem naročilom Združene države Amerike krepijo svojo vojaško pripravljenost na morju, saj posodobitev torpedov MK54 predstavlja ključen korak pri ohranjanju tehnološke prednosti. Northrop Grumman bo pri projektu uporabil desetletja izkušenj na področju proizvodnje podvodnega orožja, s čimer bodo zagotovili integracijo najsodobnejših tehnologij v obstoječo mornariško floto.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je z javnim odzivom na družbenih omrežjih domnevno kršil uradno politiko Ministrstva za obrambo ZDA, ki prepoveduje komentiranje potekajočih sodnih postopkov. Hegseth se je na omrežju X neposredno odzval na tožbo, ki jo je proti njemu in Pentagonu vložil upokojeni mornariški kapitan in trenutni senator Mark Kelly. V svojem zapisu je Kellyja označil za "tečnega" in napovedal, da bo moral za svoja dejanja odgovarjati, kar je v neposrednem nasprotju z uradnimi izjavami Pentagona, da zadeve ne bodo komentirali. Spor se je zaostril po tem, ko je Kelly z drugimi veterani objavil videoposnetek, v katerem pripadnike vojske opominja, da niso dolžni izpolnjevati nezakonitih ukazov. Hegseth je po naročilu predsednika Trumpa, ki je dejanja senatorjev označil za uporniška, sprožil postopke za uradni ukor in morebiten odvzem čina ter pokojnine. Pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so Hegsethova prizadevanja za kaznovanje upokojenega častnika zaradi ustavno zaščitenega govora pravno neutemeljena in obsojena na neuspeh na sodišču. Analitiki poudarjajo, da Hegseth s svojimi objavami spodkopava kredibilnost institucije in krši ustaljene protokole ministrstva. Senator Kelly v tožbi trdi, da gre za politični pregon in kršitev njegovih ustavnih pravic. Dogajanje predstavlja enega največjih notranjih sporov v Pentagonu pod novo administracijo, saj postavlja pod vprašaj neodvisnost vojaškega pravosodja in meje političnega vpliva na upokojene vojaške častnike.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo ustne zagovore v dveh ključnih primerih, ki obravnavata ustavnost zakonov o prepovedi sodelovanja transspolnih deklet in žensk v ženskih športnih ekipah v javno financiranih šolah. Gre za tožbi, ki izhajata iz zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, kjer zagovarjajo stališče, da bi morali biti športni tekmovanji ločeni na podlagi biološkega spola. Obravnava, ki je trajala več kot tri ure, je nakazala, da se sodniki nagibajo k podpori državnim omejitvam, kar bi lahko razveljavilo prejšnje odločitve nižjih sodišč. Dogodek je sprožil nove napetosti v ameriških t. i. kulturnih vojnah, saj vprašanje transspolnih oseb v športu ostaja ena najbolj polarizirajočih tem v politiki in pravu. Pred poslopjem sodišča v Washingtonu so se zbrali protestniki z napisi v podporo zaščiti ženskega športa, medtem ko zagovorniki pravic transspolnih oseb opozarjajo na diskriminacijo. Razprava v medijih se je dodatno razplamtela zaradi poročanja mreže NPR, ki je bila deležna kritik zaradi uporabe aktivistične terminologije, kar odraža globok družbeni razkol glede razumevanja spola. Politični pomen primera je še posebej izrazit zaradi vpliva na prihajajoče volilne cikle, saj je bila tema transspolnih športnikov močno prisotna že v prejšnjih kampanjah. Medtem ko nekatere liberalne institucije in mediji, kot je Washington Post, v zadnjem času zavzemajo previdnejša stališča, odločitev Vrhovnega sodišča pričakujejo kot precedens, ki bo določil prihodnost pravic transspolnih oseb na nacionalni ravni v ZDA. Končna razsodba bo imela daljnosežne posledice za šolski športni sistem in razlago enakopravnosti spolov.

Ameriška javna televizija PBS je v nedeljo trajno ukunila informativno oddajo PBS News Weekend, ki je bila na sporedih zadnjih dvanajst let. Razlog za ukinitev oddaje je drastično zmanjšanje zveznih sredstev za javno radiotelevizijo, saj je kongres na podlagi stališč Trumpove administracije o domnevni politični pristranskosti medija proračun znižal za 1,1 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev o ukinitvi so pri medijski hiši označili za težko, a nujno posledico finančnih rezov, ki so zahtevali reorganizacijo kadrov in programskih vsebin. Namesto informativnih oddaj v živo bosta ob koncu tedna na sporedu dve vnaprej posneti oddaji, pripravljeni med delovnim tednom, s čimer se bo televizija izognila stroškom dela ob vikendih. Sobotni termin bo zasedla oddaja Horizons, ki se bo osredotočala na znanost in tehnologijo, nedeljski termin pa oddaja Compass Points s poudarkom na zunanjih zadevah. Sprememba programske sheme neposredno vpliva na zaposlene, ki so pripravljali vikend novice, saj se vodstvo sooča z odpuščanji. Zadnja oddaja, ki jo je vodil John Yang, se je zaključila s predstavitvijo osebja v ozadju, ki bo zaradi varčevalnih ukrepov izgubilo delo. Kritiki ukinitve poudarjajo, da gre za pomembno krčenje javnega obveščanja, medtem ko zagovorniki proračunskih rezov v Trumpovi administraciji poudarjajo potrebo po nevtralnosti javnih medijev in zmanjševanju javne porabe za institucije, ki jih dojemajo kot ideološko enostranske.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu izjavil, da je njegova administracija premagala inflacijo in da cene živil v trgovinah hitro upadajo, kar pa je v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o indeksu potrošniških cen (CPI). Podatki za december so namreč pokazali 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja največji skok v zadnjih treh letih. Analize kažejo, da so se nekatera osnovna živila, kot so kava, govedina in sladkarije, v zadnjem letu podražila celo z dvoznamčnimi stopnjami, kar močno obremenjuje gospodinjstva z nižjimi prihodki. Kritike na račun predsednikove gospodarske politike je podal tudi uredniški odbor časnika Wall Street Journal, ki opozarja na razkorak med uradno retoriko in finančno realnostjo Američanov. Časnik navaja, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, inflacija v ključnih sektorjih, kot so stanovanja, zdravstvena oskrba in energija, pa izničuje morebitne dvige plač. Trumpove napovedi o novih carinah bi lahko po ocenah strokovnjakov letne stroške ameriških družin povečale še za dodatnih 5.000 dolarjev, kar stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnje kupne moči. Čeprav Trump trdi, da gospodarstvo pod njegovim vodstvom beleži rekordno rast in naložbe, ekonomski kazalniki kažejo na stagflacijo v določenih segmentih. Medtem ko skupna inflacija ne raste več strmo, se tudi ne znižuje, kar ustvarja občutek finančne negotovosti med prebivalstvom. Nasprotujoče si trditve o stanju gospodarstva postajajo osrednja točka političnih razprav, saj se ameriška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, ki so v nasprotju s predsednikovimi optimističnimi izjavami.

Indijska in pakistanska vlada sta v uradnih izjavah odločno zavrnili več dezinformacij, ki so se razširile po družbenih omrežjih v luči naraščajočih napetosti v Iranu. Indijsko ministrstvo za informiranje je kot popolnoma napačne označilo navedbe o začasni prekinitvi trgovinskih odnosov z Afganistanom. Po njihovih pojasnilih gre za ponarejeno pismo, ki so ga v okviru propagandnih dejavnosti širili pakistanski profili, medtem ko se trgovinska menjava med državama v resnici nadaljuje nemoteno. Istočasno je pakistansko ministrstvo za informiranje in tisk demantiralo trditve, da naj bi Pakistan služil kot oporišče za morebitne zračne napade Združenih držav Amerike na Iran. Pakistanska služba za preverjanje dejstev je sporočila, da gre za načrtno propagando, ki so jo širili predvsem afganistanski in indijski uporabniki družbenih omrežij. Obe državi sta poudarili, da so tovrstne objave namenjene destabilizaciji regije in širjenju dezinformacij o meddržavnih odnosih. Statistični podatki za letošnje leto kažejo, da indijski izvoz v Afganistan znaša skoraj 319 milijonov ameriških dolarjev, uvoz pa približno 690 milijonov, kar dodatno potrjuje neutemeljenost trditev o prekinitvi gospodarskega sodelovanja. Razmere v Iranu, kjer potekajo vsesplošni protesti, so postale katalizator za informacijsko vojno med sosednjimi državami, ki z uradnimi kanali poskušajo omejiti vpliv lažnih novic na javno mnenje.

Zvezne države po Združenih državah Amerike vse pogosteje sprejemajo zakonodajo za zaščito zasebnosti, ki omejuje uporabo nadzorne tehnologije, zlasti avtomatiziranih čitalnikov registrskih tablic. Gibanje, ki so ga sprva spodbujale predvsem liberalno usmerjene države in mesta, zdaj pridobiva podporo tudi med konservativnimi zakonodajalci. Glavni razlog za te ukrepe je naraščajoča zaskrbljenost glede zbiranja, shranjevanja in morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki omogočajo podrobno sledenje gibanju posameznikov. Novi zakoni so usmerjeni v preprečevanje vsesplošnega nadzora in omejevanje dostopa do baz podatkov, ki so jih v preteklosti organi pregona uporabljali brez strožjih omejitev. Zakonodajalci izpostavljajo, da nenadzorovana uporaba takšne tehnologije ogroža ustavne pravice državljanov do zasebnosti. Nekatere države so že uvedle stroge časovne omejitve za hrambo podatkov, druge pa zahtevajo sodne naloge za dostop do informacij o lokaciji vozil. Trend odraža širši politični premik v ZDA, kjer vprašanje zasebnosti podatkov postaja točka konsenza med različnimi političnimi poli. Medtem ko so nekateri organi pregona izrazili pomisleke, da bi omejitve lahko upočasnile preiskave kaznivih dejanj, zagovorniki zasebnosti poudarjajo, da je vzpostavitev jasnih meja nujna za preprečevanje nastanka policijske države. Pričakuje se, da bodo podobne omejitve v prihodnje sprejele še dodatne zvezne države.

Venezuelski organi pregona so pridržali najmanj 15 najstnikov, ki so bili obtoženi veleizdaje zaradi domnevnega proslavljanja padca socialističnega voditelja Nicolasa Madura. Po poročanju lokalnih medijev in organizacij za človekove pravice so oblasti mladoletnike obtožile spodkopavanja državne ureditve, medtem ko njihovi svojci in pravni zastopniki te navedbe odločno zavračajo kot neutemeljene. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti po aretaciji Madura, ki so jo izvedle ameriške posebne enote. Režimski organi trdijo, da so mladi s svojimi dejanji neposredno ogrožali nacionalno varnost, vendar neodvisni opazovalci opozarjajo na nadaljevanje represije nad civilnim prebivalstvom. Družine pridržanih poročajo o kršitvah procesnih pravic in pomanjkanju dokazov za tako resne obtožbe. Situacija v državi ostaja nestabilna, saj se varnostne sile odzivajo na vsakršen znak podpore spremembi oblasti. Kljub napovedim o spravi in izpustitvi nekaterih zapornikov, ki jih je podala narodna skupščina, zadnje aretacije nakazujejo na razkorak med uradno retoriko in delovanjem na terenu. Pregon mladoletnikov zaradi političnih razlogov je sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti in humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na kršenje osnovnih otrokovih pravic v Venezueli.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je hitro spremenila uradne razloge za napotitev vojaških sil z namenom aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Prvotne obtožbe, ki so Madura neposredno povezovale z vodenjem mamilarskega kartela, so bile v mesecih pred operacijo osrednji del ameriške utemeljitve za stopnjevanje pritiska na Caracas. Po navedbah inštituta Rona Paula so se razlogi za vojaško posredovanje po začetku dejavnosti začeli spreminjati, kar sproža vprašanja o dejanskih geopolitičnih ciljih Washingtona v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih premikih v retoriki za vzorce, ki spominjajo na imperialistične težnje po menjavi režimov v latinskoameriških državah, kjer so v igri strateški naravni viri in politični vpliv. Operacija, ki je bila javno predstavljena kot protimamilarska akcija, se zdaj v strokovnih krogih vse bolj interpretira skozi prizmo širših interesov Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Kljub uradnim tiralicam in obtožbam o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, se v ozadju kažejo kompleksni ekonomski in ideološki spori med državama.

Uradnik okrožja Macomb v ameriški zvezni državi Michigan, Anthony G. Forlini, je v ponedeljek naznanil, da so v obdobju štirih mesecev v naboru za porotnike odkrili 239 oseb, ki nimajo ameriškega državljanstva. Preiskava je pokazala, da je bilo od teh oseb kar 14 registriranih za glasovanje na volitvah, kar je v nasprotju z zakonodajo, ki to pravico podeljuje izključno državljanom Združenih držav Amerike. Forlini je izrazil zaskrbljenost zaradi pogostosti pojavljanja tujih državljanov v sistemu, ki temelji na podatkih o vozniških dovoljenjih in osebnih izkaznicah. Opozoril je, da takšne nepravilnosti spodkopavajo zaupanje v integriteto volilnega procesa in delovanje pravosodnega sistema, saj porotniško dolžnost lahko opravljajo le polnoletni državljani z urejenim statusom. Lokalne oblasti so že napovedale revizijo postopkov za preverjanje statusa kandidatov za porotnike, da bi v prihodnje preprečile podobne incidente. Incident je sprožil širšo razpravo o varnosti volilnih seznamov v Michiganu, zlasti v luči prihajajočih volilnih ciklov in vprašanj o avtomatični registraciji volivcev ob izdaji uradnih dokumentov.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je leto 2026 začel z vrsto nepričakovanih zakonodajnih neuspehov, saj republikanska večina ni uspela potrditi treh od štirih načrtovanih zakonskih predlogov. Čeprav so republikanci nameravali leto začeti z gospodarskimi temami, so predlogi zakonov o prilagodljivosti izobraževanja delavcev in rešitvah za varstvo otrok ter starejših propadli zaradi nasprotovanja znotraj lastnih vrst. Več republikanskih poslancev se je pridružilo demokratom pri zavrnitvi zakonodaje, ki bi po njihovem mnenju ogrozila pravice delavcev do plačila nadur, kar kaže na poglobitev notranjih razkolov v stranki. Poleg težav v kongresnih dvoranah se republikanci soočajo tudi z neugodnimi napovedmi pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Analitiki opozarjajo na zgodovinsko visoko stopnjo liberalne identifikacije med volivci in osemtočkovno prednost demokratov v partijski identifikaciji, kar je bistveno drugače kot pred dvema letoma. Zaradi odhodov nekaterih ključnih poslanecv in notranje razdrobljenosti se verjetnost, da bodo demokrati ponovno prevzeli nadzor nad predstavniškim domom, vztrajno povečuje. Edini uspeh republikanskega vodstva je bila potrditev zakona SHOWER, ki kodificira definicijo pršnih glav iz obdobja Donalda Trumpa za sprostitev pravil o varčevanju z vodo. Vendar pa ta manjši uspeh ne more zasenčiti širše slike stranke, ki se spopada z zmanjšano večino in ideološkimi razhajanji, ki so se začela stopnjevati že v drugi polovici preteklega leta. Johnsonov položaj ostaja negotov, medtem ko se pritiski predvolilne kampanje stopnjujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ustavila vsa zvezna plačila mestom in zveznim državam, ki so se razglasili za zatočišča za nezakonite priseljence. Ukrep bo neposredno prizadel lokalne jurisdikcije, ki zavračajo sodelovanje z zvezno službo za imigracije in carine (ICE) pri uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju. Napovedana poteza predstavlja stopnjevanje pritiska na lokalne oblasti, ki ščitijo tujce brez urejenega statusa pred deportacijo. Trump je poudaril, da bodo zvezna sredstva ukinjena vsem tistim entitetam, ki aktivno ovirajo delo zveznih organov, s čimer želi doseči popolno podreditev lokalnih politik nacionalni strategiji nadzora meja. Odločitev sledi širšemu okviru Trumpovih politik, ki vključujejo strožje ukrepe na področju migracij in krepitev zvezne avtoritete nad lokalnimi samoupravami. Napoved je že sprožila odzive v številnih demokratskih mestih, kjer napovedujejo pravne bitke proti takšnemu odrekanju finančnih sredstev.

Tehnološki velikan Google je napovedal selitev proizvodnje svojih najnaprednejših pametnih telefonov serije Pixel v Vietnam. Po poročanju medijske hiše Nikkei Asia bo podjetje v letošnjem letu v vietnamskih obratih začelo izvajati najzahtevnejše faze proizvodnje, vključno z modeli Pixel, Pixel Pro in Pixel Fold. Ta odločitev predstavlja pomemben mejnik, saj so te začetne faze razvoja, ki zahtevajo visoko stopnjo inženirskega znanja in obsežna testiranja, doslej potekale skoraj izključno na Kitajskem. Strateška poteza Googla odraža širši trend ameriških tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo zmanjšati svojo odvisnost od kitajske dobavne verige. Podobno strategijo ubira tudi Apple, ki krepi svojo prisotnost v Indiji. Kljub selitvi najprestižnejših modelov bo proizvodnja cenovno dostopnejše linije Pixel A za zdaj ostala na Kitajskem, vendar pa krepitev zmogljivosti v Vietnamu nakazuje na dolgoročno preoblikovanje globalne elektronske industrije. Glavni razlogi za tovrstne premike so naraščajoče geopolitične napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko ter ameriška carinska politika. Ker Vietnam pospešeno vlaga v industrijsko infrastrukturo in usposabljanje kadrov, postaja vse resnejša alternativa kitajskemu proizvodnemu monopolu. Za dobavitelje v regiji sodelovanje pri zgodnjih fazah razvoja novih izdelkov pomeni potrditev tehnične odličnosti in strateškega pomena v svetovnem merilu.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je po navodilih ministra za zdravje Roberta F. Kennedyja mlajšega za več kot tretjino zmanjšal število priporočenih cepiv na uradnem seznamu za otroke v Združenih državah Amerike. Namesto dosedanjih 17 bolezni agencija po novem priporoča cepljenje le proti enajstim, kar vključuje ošpice, medtem ko so bila nekatera cepiva, denimo proti gripi, omejena zgolj na visokotvegane skupine ali posvet z zdravnikom. Vršilec dolžnosti direktorja CDC Jim O'Neill je odločitev utemeljil s celovito znanstveno oceno in usklajevanjem z mednarodnimi standardi bogatih držav, čeprav je agencija pri tem obšla ključni zvezni svetovalni odbor za cepljenje. Strokovnjaki s področja javnega zdravja in pediatri so nad nenadno spremembo izrazili resno zaskrbljenost, saj opozarjajo, da bo takšna poteza povzročila zmedo med starši in povečala tveganje za izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Kritiki poudarjajo, da Kennedyjeva dolgoletna skeptična stališča do cepiv neposredno ogrožajo milijone otrok, medtem ko uradniki trdijo, da spremembe ne bodo vplivale na splošno dostopnost cepiv na trgu. Pediatri v praksi kljub novim smernicam staršem svetujejo, naj se držijo dosedanjih protokolov cepljenja. Sprememba politike sledi beležki Bele hiše iz preteklega meseca, ki je zahtevala revizijo praks cepljenja v primerjavi z drugimi razvitimi narodi. Čeprav administracija Donalda Trumpa reformo označuje za zdravorazumsko uskladitev z globalnimi smernicami, medicinska stroka opozarja, da je takšna primerjava pomanjkljiva zaradi demografskih in epidemioloških razlik med ZDA in evropskimi državami. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v ameriški zdravstveni politiki, ki je desetletja temeljila na široki dostopnosti preventivnega cepljenja.