V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med protestniki v okviru obsežnih protivladnih demonstracij povzpelo na najmanj 648, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu. Nasilno zatiranje uporov proti teokratskemu režimu, ki trajajo od konca decembra, je povzročilo tudi več tisoč poškodovanih, medtem ko so oblasti po uradnih navedbah aretirale več kot 10.000 ljudi. Organizacija IHR poudarja, da gre za preverjene podatke o žrtvah, nekatere neuradne ocene pa namigujejo, da bi število mrtvih lahko doseglo celo 6.000. Demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjih desetletjih. Varnostne sile so na proteste odgovorile s stopnjevanjem uporabe sile, kar je privedlo do hitrega porasta smrtnih primerov v primerjavi s prejšnjimi poročili. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub strogim povračilnim ukrepom in množičnim zapiranjem ne umirjajo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nevladne organizacije opozarjajo na kršenje osnovnih človekovih pravic in omejevanje dostopa do informacij. Podatki o ubitih in zaprtih se nenehno posodabljajo, saj se v nekaterih regijah spopadi med protestniki in represivnimi organi še vedno stopnjujejo, kar onemogoča natančno beleženje vseh žrtev v realnem času.

Avstralija je sporočila, da njihov veleposlanik v ZDA odhaja po treh letih mandata, ki ga je zasenčila javna kritika predsednika Donalda Trumpa. Trump je izjavil, da mu Rudd ni všeč. Ruddov odhod sovpada z obdobjem nekaj tednov po Trumpovi kritiki in bo zapustil položaj marca.

Arnulfo Reyes, učitelj na osnovni šoli Robb v teksaškem Uvaldeju, je v ponedeljek na sodišču podal pretresljivo pričevanje o strelskem napadu leta 2022, v katerem je bilo ubitih 19 otrok in dve odrasli osebi. Reyes, ki je bil v napadu ranjen, je opisal trenutek, ko je v učilnico vstopila »črna senca z orožjem«, nakar se je začelo streljanje. Priča je poudarila, da je med napadom molila za konec morije, medtem ko so bili njegovi učenci tarča napadalca. Vzporedno s pričevanjem žrtve se je sojenje osredotočilo na odgovornost nekdanjega šolskega policista Adriana Gonzalesa, ki je obtožen ogrožanja otrok. Obramba je v sodni dvorani uporabila maketo pištole iz pene in osem čevljev visoko ploščo, da bi ponazorila tveganja, s katerimi so se policisti soočali ob prihodu na prizorišče. Zagovornik Nico LaHood je skušal dokazati, da bi bil brezglav vstop v prostor brez predhodne ocene stanja za policiste usoden, s čimer opravičuje zapoznel odziv varnostnih sil. Tožilstvo nasprotno trdi, da Gonzales ni upošteval predpisanega protokola za aktivne strelce in je s svojo neaktivnostjo neposredno ogrozil preživele otroke. Gonzales se je izrekel za nedolžnega, proces pa ostaja v središču ameriške javnosti zaradi vprašanj o ustreznosti policijskega posredovanja ob najhujših šolskih pokolih v zgodovini Združenih držav Amerike.

Vrhovno sodišče ZDA se nagiba k potrditvi državnih zakonov, ki prepovedujejo transspolnim dekletom in ženskam nastopanje v ženskih šolskih športnih ekipah. Po več kot treh urah obravnave argumentov ni nakazalo, da bi sledilo odločitvam nižjih sodišč, ki so bile naklonjene transspolnim športnikom. Sodniki so obravnavali, kako se te prepovedi povezujejo z naslovom IX, enakopravno zaščito in definicijami spola.

Nekdanji župan New Yorka Eric Adams je v ponedeljek na tiskovni konferenci na Times Squareu predstavil projekt nove kriptovalute z imenom NYC Token. Adams, ki je med svojim županovanjem veljal za zagovornika digitalnih sredstev, je projekt opisal kot spominsko premoženje, ki bo služilo boju proti antisemitizmu in protiameriškemu razpoloženju. Podrobnosti o delovanju žetona ostajajo nejasne, vendar je Adams poudaril, da bo del prihodkov namenjen izobraževanju otrok o tehnologiji veriženja blokov. Čeprav so specifični mehanizmi financiranja in tehnična podlaga žetona še vedno zaviti v tančico skrivnosti, je Adams v videoposnetku na platformi X pojasnil, da trenutno za svoje sodelovanje ne prejema plačila. Kljub temu je dopustil možnost kasnejšega zaslužka, ko se bo projekt razvijal. Medijsko pozornost je pritegnil tudi s svojo pojavo, saj je nosil oblačila z oznakami, ki namigujejo na kratico projekta, kar kaže na njegovo aktivno vlogo pri trženju te nove digitalne pobude. Napoved prihaja v času, ko se kripto industrija spopada z regulativnimi pritiski, Adams pa s to potezo nadaljuje svojo pot v svetu tehnologije po končanem mandatu v mestni hiši. Kritiki so sicer opozorili na pomanjkanje jasne vizije glede dejanske uporabnosti žetona v boju proti družbenim problemom, ki jih je izpostavil nekdanji župan. Projekt naj bi po njegovih besedah kljub temu simboliziral tehnološki napredek mesta New York.

V več zveznih državah Združenih držav Amerike, vključno z Georgio, Alabamo in Kansasom, so se v ponedeljek uradno pričela zakonodajna zasedanja za leto 2026. V Kansasu so se člani senata in predstavniškega doma v prestolnici Topeka zbrali 12. januarja, kjer so kot prednostne naloge izpostavili vprašanja davkov na nepremičnine in druge nujne zakonodajne reforme. Zasedanje v Kansasu naj bi zaznamoval poln koledar perečih tem, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo. V Georgii se je zasedanje pričelo s sprejemom novih članov v obeh domovih državnega parlamenta, medtem ko v Alabami zakonodajalci v mestu Montgomery načrtujejo hitro in strateško usmerjeno delo v prihodnjih mesecih. Politični analitiki pričakujejo, da bodo letošnja zasedanja v luči prihajajočih volilnih ciklov temeljila predvsem na vprašanjih gospodarske stabilnosti in lokalne davčne politike. Zakonodajna telesa v teh državah se bodo v prihodnjem obdobju posvečala proračunskim vprašanjem in specifičnim lokalnim pobudam. Čeprav so teme v vsaki državi specifične, je vsem skupna priprava na intenzivno politično dejavnost, ki bo zaznamovala prvo polovico leta 2026. Začetek zasedanj predstavlja ključno fazo za uveljavljanje novih zakonskih predpisov na državni ravni.

Vojna v Ukrajini je v januarju 2025 dosegla pomemben zgodovinski mejnik, saj je časovno trajanje ruske agresije preseglo trajanje spopadov med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom med drugo svetovno vojno. Od začetka invazije 24. februarja 2022 je minilo že več kot 1300 dni, kar je več od obdobja med nemškim napadom na ZSSR leta 1941 in koncem vojne leta 1945. Analize kažejo, da je napredovanje ruskih sil v Ukrajini kar tridesetkrat počasnejše od takratnega prodiranja Rdeče armade. Sočasno z dolgotrajnostjo konflikta se zaostruje tudi tehnološka eskalacija. Rusija je v nedavnih napadih na cilje v zahodni Ukrajini uporabila novo hipersonično raketo srednjega dosega tipa Orešnik. Zaradi izjemne hitrosti in strme poti leta velja sistem za trenutno neulovljivega za zahodne protizračne obrambne sisteme. Ta korak velja za strateško sporočilo Moskve zahodnim zaveznicam Ukrajine, predvsem v kontekstu spremenjene ameriške administracije. Kljub predvolilnim obljubam Donalda Trumpa o hitrem končanju vojne, Združene države Amerike še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Kijevu. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruska vojska nadaljuje z obsežnimi napadi, ukrajinska stran pa se spopada tudi z notranjimi grožnjami, vključno s primeri vohunjenja v letalskih silah, ki ogrožajo strateško pomembno opremo, kot so lovci F-16.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je 13. januarja 2026 začelo obravnavo dveh prelomnih primerov, ki bi lahko bistveno spremenila pravice transspolnih oseb na nacionalni ravni. Gre za tožbi zveznih držav Idaho in Zahodna Virginija, ki zagovarjata svoje zakone o omejitvi ženskih športnih tekmovanj izključno na biološke ženske. Pravna strokovnjaka in zagovorniki obeh strani pričakujejo, da bo odločitev sodišča podala končno definicijo pojma "spol" v okviru ameriške zakonodaje o enakosti. Zvezni državi v postopkih Little proti Hecoxu in Zahodna Virginija proti B.P.J. trdita, da njihovi zakoni ne kršijo 14. amandmaja ameriške ustave, ki zagotavlja enako varstvo pred zakonom, niti zveznega zakona Title IX, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v izobraževalnih ustanovah. Trenutno ima že 27 ameriških zveznih držav sprejete podobne prepovedi, ki transspolnim športnicam onemogočajo sodelovanje v ženskih kategorijah, vendar so nižja sodišča izvajanje teh zakonov delno blokirala. Primeri prihajajo pred najvišje sodišče v času, ko administracija predsednika Trumpa izvaja širšo politiko, usmerjeno proti pravicam transspolnih oseb, kar vključuje omejitve v športu in vojaški službi. Medtem ko konservativni pravni strokovnjaki napovedujejo zmago zveznih držav, predstavniki Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU) opozarjajo na morebitne daljnosežne posledice za državljanske pravice manjšin, če bi sodišče dopustilo tovrstne izključitve.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v ponedeljek sporočila, da ameriški predsednik Donald Trump nakup Grenlandije obravnava kot svojo prioriteto, vendar za izvedbo tega načrta še ni določil natančnega časovnega okvira. Leavitt je v pogovoru z novinarji poudarila, da so predsednikove namere glede pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja jasne, čeprav konkretnih korakov v bližnji prihodnosti še ni napovedala. Predlog o nakupu največjega otoka na svetu, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, temelji na Trumpovem prepričanju o geopolitičnem in gospodarskem pomenu regije. Arktično območje postaja vse bolj pomembno zaradi dostopa do naravnih virov in novih pomorskih poti, kar Združene države Amerike sili k razmišljanju o širitvi svojega vpliva na severu. Kljub temu so danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji v preteklosti že večkrat zavrnile kakršno koli možnost prodaje. Ponovna obuditev te zamisli v začetku novega mandata kaže na doslednost Trumpove zunanje politike glede ozemeljskih vprašanj. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se zaradi teh teženj lahko ponovno znašli pod pritiskom, saj Danska vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj kraljevine.

Osrednji ruski televizijski voditelj in propagandist Vladimir Solovjov je v svoji oddaji na državni televiziji pozval k razširitvi ruskih vojaških posegov izven meja Ukrajine. Solovjov je poudaril, da bi morala Ruska federacija ponovno uveljaviti svojo interesno sfero s sprožitvijo novih »posebnih vojaških operacij«, pri čemer je izpostavil Armenijo in države Srednje Azije kot ključna območja, kjer naj bi Moskva po njegovem mnenju izgubljala vpliv. Med nastopom je Solovjov izrazil prepričanje, da so te regije postale »gigantski problem« za ruske strateške interese. Njegove izjave so vključevale tudi omembo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in popolno zavračanje mednarodnopravnih norm. Voditelj je retorično spraševal, zakaj bi Rusijo moralo skrbeti mednarodno pravo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi v bližnji soseščini. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika v ruskih državnih medijih pogosto služi kot sredstvo za testiranje javnega mnenja ali pa kot napoved zaostritve zunanje politike Kremlja. Čeprav gre za izjave medijske osebnosti, Solovjov velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, zato njegove napovedi o morebitnih novih konfliktih v Zakavkazju in Srednji Aziji zbujajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Skupina republikancev v spodnjem domu ameriškega kongresa je pod vodstvom Bryana Steila predstavila predlog zakona z naslovom Stop Insider Trading Act, ki bi članom predstavniškega doma in senata prepovedal nakupovanje posameznih delnic med opravljanjem funkcije. Predlog, ki je prejel podporo vodstva stranke in različnih ideoloških struj znotraj republikanske podstrani, sledi naraščajočemu nezadovoljstvu javnosti zaradi domnevnih zlorab notranjih informacij. Zakon bi poslance omejil le na naložbe v razpršene investicijske sklade, medtem ko bi bila trgovanje z delnicami posameznih podjetij v celoti onemogočeno. Ob napovedi nove zakonodaje so v javnost prišli podatki o sumljivem trgovanju republikanskega kongresnika Roba Bresnahana iz Pensilvanije. Bresnahan je julija letos poročal o nakupu delnic podjetja Credo Technology, ki proizvaja kable in čipe za podatkovne centre, v času, ko je javno pozival podjetja k gradnji centrov za umetno inteligenco v svojem okrožju. Vrednost delnic omenjenega podjetja je od nakupa narasla za približno 109 odstotkov, kar je ponovno sprožilo vprašanja o etičnosti ravnanj poslancev in njihovem izkoriščanju tržnih priložnosti na podlagi političnih odločitev. Kljub široki podpori javnosti in predhodnim poskusom omejevanja trgovanja so podobni zakonski predlogi v preteklosti večkrat zastali v zakonodajnem procesu. Pobudniki novega zakona trdijo, da bo ta ukrep povrnil zaupanje Američanov v integriteto kongresa in preprečil okoriščanje s podatki, ki javnosti niso dostopni. Kritiki medtem opozarjajo, da so podatkovni centri za umetno inteligenco, ki jih nekateri poslanci promovirajo, dvorezen meč, saj poleg gospodarske rasti povzročajo tudi zvišanje cen električne energije in pomanjkanje računalniških komponent.

Glavni trener moštva ameriškega nogometa Chicago Bears, Ben Johnson, je v ponedeljek z izrazito neposrednimi izjavami dodatno podžgal zgodovinsko rivalstvo z ekipo Green Bay Packers. Johnson je javno potrdil svoje prejšnje žaljive opazke na račun nasprotnika in poudaril, da do omenjene ekipe goji močen odpor, kar je v športni javnosti sprožilo precejšen odziv. Strateg čikaške ekipe je ob tem izpostavil pomen medsebojnih tekem za lokalno skupnost in navijače, saj dvoboji med Chicagom in Green Bayem veljajo za eno najstarejših in najbolj čustvenih rivalstev v ligi NFL. Njegove besede, v katerih je neposredno izrazil nenaklonjenost nasprotni ekipi, so bile razumljene kot namerno stopnjevanje napetosti pred prihodnjimi obračuni. Kljub temu da so takšni izpadi v profesionalnem športu včasih kritizirani, Johnsonov nastop odraža globoko ukoreninjeno tekmovalnost, ki zaznamuje obe franšizi že desetletja. Njegove izjave so hitro postale osrednja tema pogovorov med analitiki in ljubitelji ameriškega nogometa, saj redko vidimo tako neposredno izražanje sovražnosti s strani glavnih trenerjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po prejemu podrobnega poročila pogajalske skupine o stikih z ameriško stranjo ukazal dokončanje besedila dokumenta o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po besedah Zelenskega so pogajanja z Združenimi državami Amerike vstopila v odločilno fazo, kar nakazuje na skorajšnjo formalizacijo strateškega partnerstva, ki naj bi Ukrajini zagotovilo dolgoročno stabilnost in podporo. Sporazum se pripravlja v času povečanih pričakovanj glede prihodnje ameriške zunanje politike pod morebitno novo administracijo Donalda Trumpa. Zelenski je poudaril, da gre za zgodovinski dokument, ki bo obravnavan na najvišji ravni in bo neposredno vplival na nadaljnji potek konflikta ter prihodnja pogajanja z Rusko federacijo pod vodstvom Vladimirja Putina. Uradni Kijev pričakuje, da bo podpis tega dokumenta utrdil obrambne zmogljivosti države in služil kot ključni element pri iskanju končne rešitve za končanje vojne. Čeprav podrobnosti vsebine ostajajo zaupne, se predvideva, da bo sporazum vključeval določila o vojaški pomoči, izmenjavi obveščevalnih podatkov in gospodarskem sodelovanju.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani se je v Prištini sestala z ameriškim admiralom Georgeom Wikoffom, novim poveljnikom sil NATO pod poveljstvom v Neaplju. Med srečanjem je Osmanijeva poudarila, da se Kosovo še vedno spopada z resnimi varnostnimi tveganji, ki naj bi izvirala iz destabilizacijskih dejanj sosednje Srbije. Izpostavila je pomen sodelovanja z mednarodnimi silami za ohranjanje miru v regiji. Predsednica je admiralu Wikoffu čestitala ob prevzemu dolžnosti in izrazila polno zaupanje v njegovo vodenje poveljstva, ki nadzoruje misijo KFOR na Kosovu. Pogovori so bili osredotočeni na trenutno varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu, pri čemer je Osmanijeva poudarila nujnost pripravljenosti na morebitne provokacije. Srečanje odraža stalna prizadevanja kosovskih oblasti za krepitev vezi z zavezništvom NATO sredi zaostrenih odnosov z Beogradom. Urad predsednice je v izjavi za javnost poudaril, da so destabilizacijski akti, ki jih pripisujejo Srbiji, stalna grožnja stabilnosti Kosova in širše regije. Kljub prisotnosti mednarodnih mirovnih sil ostaja varnostni položaj na severu države napet, kar zahteva tesno usklajevanje med domačimi varnostnimi organi in strukturami NATO.

Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) je prišlo do uradne primopredaje poslov, kjer je vodenje prevzelo novo poveljstvo. Dogodek se je odvil tik pred načrtovano vrnitvijo dela posadke na Zemljo, ki jo je ameriška vesoljska agencija Nasa napovedala za sredo. Premik v urniku je posledica nujnih medicinskih razlogov, zaradi katerih bodo astronavte z orbitalne postaje vrnili domov prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Ameriška vesoljska agencija je odločitev o predčasni vrnitvi sprejela po temeljitem pregledu zdravstvenega stanja članov posadke, vendar podrobnosti o specifičnih težavah zaradi varovanja zasebnosti niso javno razkrite. Menjava poveljstva je standarden, a ključen postopek, ki zagotavlja kontinuiteto operacij in varnost na postaji med tranzicijo posameznih odprav. Operacija vrnitve se bo začela v sredo, ko se bo vesoljsko plovilo odklopilo od ISS in začelo pot skozi atmosfero. Pričakuje se, da bo postopek potekal po ustaljenih protokolih, kljub nepredvidenim okoliščinam, ki so povzročile skrajšanje misije za določene člane ekipe.

Izvršni direktor podjetja Meta, Mark Zuckerberg, je uradno naznanil vzpostavitev nove pobude na najvišji ravni, imenovane Meta Compute. Projekt je zasnovan kot dolgoročni načrt za razvoj svetovne infrastrukture umetne inteligence, v okviru katerega namerava tehnološki velikan v tem desetletju zgraditi zmogljivosti v obsegu več deset gigavatov, dolgoročno pa celo več sto gigavatov. Zuckerberg je poudaril, da bodo inženiring, investicije in partnerstva pri gradnji te strukture postali ključna strateška prednost podjetja. Vodstvo pobude bosta prevzela Santosh Janardhan, vodja globalnega inženiringa pri Meti, in Daniel Gross, nekdanji izvršni direktor podjetja Safe Superintelligence. Gross bo odgovoren za dolgoročno strategijo zmogljivosti, dobaviteljska partnerstva, industrijske analize in poslovno modeliranje. Pomembno vlogo bo igrala tudi Dina Powell McCormick, novoimenovana predsednica in podpredsednica družbe, ki bo zadolžena za sodelovanje z vladami in suverenimi skladi pri financiranju ter uvajanju te obsežne infrastrukture. Naložba v Meta Compute sledi nedavnim prizadevanjem podjetja za zagotovitev stabilnih virov energije, vključno s tremi sporazumi o nakupu jedrske energije za napajanje podatkovnih centrov. Meta s temi koraki utrjuje svojo pot proti razvoju t. i. superinteligence, kar je Zuckerberg v preteklosti že napovedal kot osrednji cilj podjetja. Strategija predstavlja prehod od zgolj programskih rešitev k obvladovanju celotne fizične in energetske verige, potrebne za napredno umetno inteligenco.

Ameriški milijarder in podjetnik Elon Musk je napovedal, da bo na sodišču zahteval polno skrbništvo nad svojim enoletnim sinom, ki ga ima s pisateljico Ashley St. Clair. Musk svojo odločitev utemeljuje z javno podporo St. Clairove gibanjem za pravice transspolnih oseb, kar po njegovem mnenju predstavlja tveganje za otrokov razvoj. Podjetnik je na družbenih omrežjih izrazil zaskrbljenost, da bi lahko mati v prihodnosti spodbujala transspolno tranzicijo njunega sina. Spor se je zaostril po objavah, v katerih je St. Clairova podprla ideje gibanja LGBTQ+, kar je Musk označil za nesprejemljivo. Milijarder je razkril, da je pisateljici aprila 2025 nakazal 2,5 milijona dolarjev in da ji letno izplačuje 500.000 dolarjev za vzdrževanje, vendar sedaj meni, da je zaradi njenih prepričanj ogrožena dobrobit otroka. Musk že dlje časa odkrito kritizira tako imenovano ideologijo "woke", ki jo krivi za odtujitev svojega starejšega otroka. Ashley St. Clair je sicer že februarja letos vložila tožbo za ugotavljanje očetovstva, ko je bil otrok star pet mesecev. Musk, ki je v preteklosti podprl stroge kazni za zdravnike, ki opravljajo operacije spremembe spola pri otrocih, svojo trenutno pravno bitko vidi kot zaščito sina pred vplivi, ki so po njegovem mnenju privedli do izgube stika z njegovim drugim sinom, Xavierjem, ki je spremenil spol in se odrekel očetovemu priimku.

V državnem zaporu Washington v Davisboroju v ameriški zvezni državi Georgia so v nedeljo popoldne izbruhnili siloviti nemiri, v katerih so umrli trije zaporniki. Po podatkih lokalnih oblasti se je spopad začel okoli 13. ure po lokalnem času, ko je med zaporniki prišlo do večjih pretepov, ki so prerasli v upor. Poleg smrtnih žrtev je bilo v spopadih poškodovanih še 13 zapornikov, ki so jih prepeljali v bolnišnice, poškodbe pa je utrpel tudi eden izmed pravosodnih policistov. Na prizorišče so nemudoma napotili številne enote organov pregona, da bi ponovno vzpostavile red v ustanovi. Šerif okrožja Washington Joel Cochran je potrdil, da je šlo za serijo medsebojnih obračunov, ki so zahtevali takojšnjo intervencijo zunanjih policijskih sil. Čeprav so razmere pod nadzorom, preiskava o natančnih vzrokih za izbruh nasilja še poteka, javnost pa opozarja na sistemske težave v tamkajšnjem zaporskem sistemu. Incident ponovno izpostavlja kronične težave z nasiljem, pomanjkanjem osebja in varnostnimi pomanjkljivostmi v zaporih zvezne države Georgia. Washington State Prison v Davisboroju se, podobno kot mnoge druge ustanove v državi, že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi, ki ogrožajo tako zapornike kot zaposlene. Tokratni dogodek velja za enega najbolj smrtonosnih v zadnjem obdobju v tej regiji.

Podajalec Dylan Raiola je prek družbenih omrežij napovedal, da se iz univerze Nebraska seli v ekipo univerze Oregon. Raiola, ki je veljal za najvišje ocenjenega novinca v zgodovini Nebraske, je v dveh sezonah začel 22 tekem. Njegovo lansko sezono je predčasno končala poškodba gležnja, ki jo je utrpel 1. novembra na tekmi proti ekipi Southern California, zaradi česar je izpustil zadnje štiri obračune svoje ekipe. Pred poškodbo je Raiola v letošnji sezoni dosegel izjemno statistiko, saj je uspešno izvedel 72,4 odstotka podaj za skupno 2000 jardov. Dosegel je 18 zadetkov (touchdowns) in zabeležil le šest prestreženih podaj. Pod njegovim vodstvom je ekipa Nebraska Cornhuskers sezono začela z obetavnim izidom šestih zmag in dveh porazov, preden so ga zdravstvene težave oddaljile z igrišča. Prihod Raiole v Oregon odpira vprašanja o prihodnosti njihovega trenutnega napadalnega položaja, saj se Dante Moore še ni odločil glede odhoda v ligo NFL. Moore je po porazu v polfinalu končnice proti Indiani izjavil, da njegova prihodnost v ekipi ostaja negotova. Oregon si je z Raiolo zagotovil enega najbolj perspektivnih mladih igralcev, medtem ko Nebraska izgublja ključnega nosilca svoje igre.

Ruski kozmonavt Sergej Kud-Sverčkov je 12. januarja 2025 uradno prevzel vodenje Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Na tradicionalni slovesnosti mu je ameriški astronavt Michael Fincke predal simbolični ključ postaje, dogodek pa so obeležili z udarcem na ladijski zvonec. Kud-Sverčkov je s tem postal 36. ruski poveljnik postaje od leta 2000, ko je bila ta funkcija prvič uvedena. Ruska vesoljska agencija Roskosmos je ob tem izpostavila, da je to že tretje rusko poveljevanje postaji v zadnjem letu. Pred Kud-Sverčkovom sta v letu 2025 postaji poveljevala že Aleksej Ovčinin, ki je vodenje prevzel marca, in Sergej Rižikov, ki je bil na čelu postaje od avgusta dalje. Menjava poteka v času visoke operativne intenzivnosti, saj je postaja nedavno prvič v svoji 25-letni zgodovini hkrati sprejela osem vesoljskih plovil. Dogodek poudarja nadaljnje sodelovanje med Rusijo in Združenimi državami Amerike v vesolju, kljub napetostim v drugih geopolitičnih sferah. Postaja ostaja eden redkih projektov, kjer mednarodne ekipe vzdržujejo neposredno tehnično in poveljniško koordinacijo. V prihodnjih mesecih se pričakujejo nove misije, vključno s prihodom ekipe Crew Dragon, kar bo zahtevalo tesno sodelovanje pod novim poveljstvom.