V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Združene države Amerike in Venezuela sta po poročanju tujih medijev začeli preučevati možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, potem ko so ameriške sile v Caracasu zajele dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. V prestolnici so se po njegovem prijetju 3. januarja 2026 zbrali njegovi oboroženi privrženci, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez v narodni skupščini prisegla kot začasna predsednica države. Rodríguezova je zavrnila ameriške navedbe o nadzoru nad državo in napovedala prizadevanja za rešitev Madura, pri čemer je poudarila, da oblast v Venezueli ostaja v rokah ljudstva. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih razmer in morebitnega nasilja nemudoma pozvalo vse svoje državljane, naj takoj zapustijo Venezuelo. V Washingtonu se medtem krepijo razprave o prihodnji vlogi ZDA v državi; ameriški senat je 8. januarja obravnaval resolucijo o vojnih pooblastilih, pri čemer so nekateri senatorji izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu ameriškemu upravljanju Venezuele. Predsednik Trump je pred tem nakazal namero po neposrednem nadzoru nad državo, kar je sprožilo precejšnja ugibanja o prihodnji politični ureditvi te latinskoameriške države. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj začasna vlada pod vodstvom Rodríguezove utrjuje svoj položaj ob podpori oboroženih skupin, hkrati pa potekajo prikriti pogovori o stabilizaciji odnosov z Washingtonom. Ključno vprašanje ostaja usoda zajetega Madura in pravna legitimnost nove prehodne oblasti, ki jo ZDA poskušajo usmerjati v skladu s svojimi strateškimi in gospodarskimi interesi, predvsem na področju energentov.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto ponovno javno podprl protivladne proteste v Iranu, ki državo pretresajo že skoraj dva tedna, in izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu v njihovih prizadevanjih za svobodo. Trumpove izjave so v islamski republiki sprožile oster odziv, saj iranske oblasti Washington obtožujejo neposrednega spodbujanja nemirov. Teheran v odgovor na množično nezadovoljstvo prebivalstva z versko-avtokratskim režimom vztraja pri blokadi spletnih komunikacij in napoveduje še ostrejše ukrepe za zatrtje protestov. Napetosti med državama so se v zadnjih dneh močno zaostrile, saj Teheran interpretira ameriške ponudbe za pomoč kot nevarno stopnjevanje zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države. Iranske varnostne sile so napovedale možnost uporabe dodatne represije proti največjim protestom v zadnjih letih, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo. Ameriška administracija pa poudarja, da zgolj odgovarja na želje iranskih prebivalcev po demokratičnih spremembah in svobodi. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med Washingtonom in Teheranom, ki je v preteklosti že vključeval vojaške grožnje in napade na strateške cilje. Trenutni val protestov, ki jih spodbujata gospodarska kriza in politično nezadovoljstvo, je tako postal osrednja točka diplomatskih trenj, pri čemer mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za neposredno vključitev ZDA v krizo.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Indijska vlada je napovedala, da bo 1. aprila 2025 stopil v veljavo novi zakon o dohodnini (Income Tax Act, 2025), ki po več kot šestih desetletjih nadomešča dosedanjo zakonodajo iz leta 1961. Namen nove ureditve je poenostavitev davčnega sistema, saj zakon za polovico zmanjšuje obseg besedila in število členov, hkrati pa odpravlja razlikovanje med ocenjevalnim in predhodnim letom ter uvaja enotno davčno leto. Čeprav se davčne stopnje ne spreminjajo, so zakonodajne spremembe usmerjene v zmanjšanje števila sodnih sporov in olajšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z možnostjo vračila davka pri viru tudi po izteku rokov za oddajo napovedi. Sočasno je ameriška davčna uprava (IRS) objavila podrobnosti za prihajajočo sezono oddaje davčnih napovedi za leto 2026. Uradni začetek sezone je predviden za 26. januar 2026, vendar je agencija uvedla posebno možnost za določene skupine davkoplačevalcev, ki lahko svoje napovedi oddajo že 9. januarja. Ta ukrep je namenjen hitrejšemu procesiranju vračil davkov, kar je ključnega pomena za številne državljane, ki se soočajo s finančnimi pritiski. Spremembe v obeh državah odražajo širši globalni trend digitalizacije in poenostavitve davčnih upravljanj. V Indiji se bodo vse morebitne dodatne prilagoditve, ki bodo napovedane v proračunu za obdobje 2026–27, neposredno vključile v nov zakon pred njegovo dokončno uveljavitvijo, medtem ko se v ZDA osredotočajo na operativno učinkovitost in skrajšanje čakalnih dob za davkoplačevalce.

Ameriški ponudnik storitev na zahtevo HBO Max je napovedal uradni začetek delovanja v Nemčiji, ki se bo zgodil prihodnji torek. Storitev prinaša širok nabor priljubljenih televizijskih serij, filmskih uspešnic in športnih vsebin, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na področju pretočnih platform v največjem evropskem gospodarstvu. Uporabniki bodo imeli dostop do ekskluzivnih vsebin, ki so v preteklosti že požele uspeh na drugih trgih, vključno z originalno produkcijo studia HBO. Ponudba vključuje različne naročniške pakete, ki so prilagojeni potrebam nemških gledalcev, pri čemer ponudnik stavi predvsem na visoko kakovost produkcije in športne prenose v živo. Prihod platforme HBO Max v Nemčijo predstavlja pomemben mejnik v širitvi ameriškega medijskega velikana v Evropi. Nemški trg velja za ključnega zaradi svoje velikosti in kupne moči, uspeh na tem trgu pa bo verjetno narekoval nadaljnjo strategijo podjetja v regiji, vključno z morebitnimi prilagoditvami cenovne politike in vsebine za lokalne jezike.

Združene države Amerike so zaradi zaostrenih varnostnih razmer in naraščajoče nestabilnosti v Venezueli pozvale vse svoje državljane, naj nemudoma zapustijo državo. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem izdalo najstrožje opozorilo pred potovanji v to južnoameriško državo, saj razmere ocenjujejo kot izjemno nepredvidljive in nevarne za tuje državljane. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in bolgarske agencije BTA so ameriške oblasti prejele informacije o delovanju oboroženih lokalnih milic, znanih kot "colectivos". Te skupine naj bi na cestah postavljale barikade in sistematično preiskovale vozila, pri čemer naj bi iskale dokaze o ameriškem državljanstvu potnikov, kar predstavlja neposredno grožnjo za osebno varnost tujcev. Ameriška diplomacija poudarja, da je odločitev o evakuaciji nujna zaradi zaščite življenj, saj lokalne oblasti morda ne bodo mogle ali želele zagotoviti varnosti tujim državljanom v primeru stopnjevanja nasilja. Državljanom, ki ostajajo v državi, svetujejo skrajno previdnost in spremljanje uradnih kanalov za morebitna nadaljnja navodila glede varnih poti za odhod.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da se bo dotok venezuelske nafte in denarja ustavil, če ne bo sklenila dogovora. Preko družbenega omrežja Truth Social je Kubo pozval, naj ukrepa, preden bo prepozno. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je na te grožnje odgovoril z obtožbo, da so ZDA kriminalni hegemon.

Zdravniki poročajo o naraščajočem skepticizmu glede cepljenja, ki ga še dodatno spodbujajo nove, zapletene spremembe zveznih priporočil. Opozorili so, da so zvezna priporočila za otroška cepiva spremenjena brez javne razprave in znanstvene utemeljitve, kar sproža dvome pri več kot 200 organizacijah. Največja sprememba je ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, pri čemer se ta cepiva zdaj priporočajo le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi 'skupnega kliničnega odločanja'.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Madžarska energetska skupina MOL in ruska stran, ki jo predstavlja večinski lastnik Gazprom Neft, sta vstopili v sklepno fazo pogajanj o prodaji lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po navedbah profesorja beograjske strojne fakultete Miloša Banjca sta se strani načelno že sporazumeli o prenosu lastništva, trenutno pa usklajujeta le še končno ceno transakcije. Dogovor bi pomenil strateški umik ruskega kapitala iz srbskega energetskega sektorja pod pritiskom mednarodnih razmer. Pomemben preobrat v pogajanjih predstavlja domnevna privolitev Združenih držav Amerike, ki so po poročanju nekaterih virov dale tiho soglasje za tovrstno lastniško zamenjavo. Ta korak je ključen zaradi sankcij zahodnih držav proti ruskim podjetjem, ki so oteževale poslovanje srbske naftne družbe na evropskih trgih. Prevzem s strani madžarskega MOL-a bi NIS-u omogočil nemoteno oskrbo z nafto prek jadranskega naftovoda JANAF in stabilizacijo regionalnega trga. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših energetskih poslov v regiji v zadnjem desetletju. Čeprav podrobnosti o ceni še niso javno znane, se pričakuje, da bo posel sklenjen v kratkem, kar bo korenito spremenilo energetsko pokrajino na Balkanu. Srbija bi s tem zmanjšala svojo neposredno energetsko odvisnost od ruskih podjetij, medtem ko bi MOL utrdil svojo prevladujočo vlogo v jugovzhodni Evropi.

Raziskovalni oddelek skupine LG je predstavil svoj lastni temeljni model umetne inteligence K-Exaone, ki se je na svetovni lestvici Artificial Analysis Intelligence Index uvrstil na sedmo mesto. S tem dosežkom je K-Exaone postal edini korejski predstavnik v prvi deseterici, kjer sicer prevladujejo modeli iz Kitajske in Združenih držav Amerike. Na omenjeni lestvici je prvo mesto zasedel kitajski model GLM-4.7, skupno pa je v prvi deseterici prisotnih šest kitajskih in trije ameriški modeli. Model K-Exaone je pokazal izjemne rezultate tudi na domačem prizorišču, saj je v prvem krogu ocenjevanja v okviru nacionalnega projekta temeljnih modelov umetne inteligence v Južni Koreji zasedel prvo mesto. Od trinajstih preizkusov zmogljivosti je bil najboljši v desetih, pri čemer je dosegel povprečno oceno 72 točk. Družba LG je ob tem poudarila, da so model razvili v okviru realističnih časovnih in infrastrukturnih omejitev, pri čemer so za učenje uporabili le približno polovico razpoložljivih podatkov. Zanimanje za novi model se odraža tudi v mednarodni skupnosti, saj se je K-Exaone po objavi na platformi Hugging Face hitro povzpel na drugo mesto po priljubljenosti med modeli z odprto kodo. Podjetje LG AI Research je napovedalo, da bo do konca januarja omogočilo brezplačen dostop do programskega vmesnika (API) za ta model, kar bo razvijalcem omogočilo širšo uporabo in testiranje tehnologije v različnih aplikacijah.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

V 79. letu starosti je po bitki z rakom umrl Bob Weir, legendarni kitarist, pevec in soustanovitelj ameriške psihedelične rock skupine Grateful Dead. Novico o njegovi smrti je javnosti sporočila družina, ki je v uradni izjavi zapisala, da je glasbenik preminil mirno v krogu svojih najdražjih. Weir je veljal za enega ključnih akterjev glasbenega gibanja, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preoblikovalo rock glasbo in popularno kulturo. Skupina Grateful Dead, ki jo je Weir soustanovil leta 1965, je postala znana po svojem edinstvenem slogu, ki je združeval elemente rocka, folka, bluesa in jazza, ter po dolgih improviziranih nastopih v živo. Weir je s svojim prepoznavnim ritmičnim igranjem kitare in vokalnim prispevkom pomagal ustvariti kultno bazo oboževalcev, znano kot »Deadheads«. Njegov vpliv na glasbeno industrijo je bil neizmeren, saj je zasedba pod njegovim sovodstvom postavila nove standarde za koncertno dejavnost in neposredno interakcijo z občinstvom. Družina in glasbeni kolegi se od pokojnega zvezdnika poslavljajo z globokim spoštovanjem do njegove umetniške zapuščine. Weir je ostal aktiven na glasbenih odrih vse do konca svojega življenja, saj je v zadnjih letih nastopal z različnimi zasedbami, vključno s projektom Dead & Company. Glasbeni svet je s torkovo smrtjo izgubil enega zadnjih velikih inovatorjev kontrakulturne dobe, katerega delo bo po besedah svojcev še naprej navdihovalo prihodnje generacije glasbenikov.

Tehnološki gigant Google je začel uvajati obsežne posodobitve za svojo e-poštno storitev Gmail, ki jo uporablja več kot tri milijarde ljudi po vsem svetu. Osrednja novost je integracija modela umetne inteligence Gemini 3, ki platformo spreminja v proaktivnega osebnega pomočnika. Nove funkcije uporabnikom omogočajo samodejno povzemanje dolgih dopisovanj, pomoč pri sestavljanju osnutkov sporočil ter prednostno razvrščanje e-pošte, kar naj bi zmanjšalo preobremenjenost z informacijami. Poleg tehničnih izboljšav je podjetje omogočilo tudi možnost spreminjanja e-poštnih naslovov. Kljub povečani produktivnosti, ki jo obljubljajo nova orodja, se v javnosti pojavljajo pomisleki glede varovanja zasebnosti. Ker umetna inteligenca analizira vsebino poštnih predalov za generiranje povzetkov in odgovorov, strokovnjaki opozarjajo na vprašanje obdelave osebnih podatkov. Google te spremembe predstavlja kot nujno evolucijo storitve, ki bo uporabnikom prihranila čas, vendar pa uvajanje umetne inteligence neposredno v zasebno komunikacijo prinaša nove izzive za nadzor nad podatki. Posodobitev je sprva na voljo predvsem uporabnikom v Združenih državah Amerike in naročnikom posebnih paketov umetne inteligence. Google s tem korakom utrjuje svojo pozicijo v tekmi na področju generativne umetne inteligence, kjer poskuša Gemini postati nepogrešljiv del vsakodnevnih digitalnih opravil. Uporabniki so zdaj pred izbiro, ali bodo sprejeli nove pogoje in zmogljivosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, ali pa bodo ostali pri tradicionalnih načinih uporabe e-pošte.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.

Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval različne možnosti vojaškega posredovanja v Iranu, vključno s ciljanjem na varnostne sile, ki zatirajo proteste. Odločitev še ni bila sprejeta, vendar so ZDA resno razmišljale o ukrepanju po Trumpovi prejšnji grožnji, da bo ukrepal, če bo iranski režim uporabil silo proti civilistom. Vendar možnost vstopa kopenskih sil ni bila obravnavana.