V Iranu se je razširil val protestov proti verski oblasti in gospodarskemu propadu

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Iranski predsednik Masud Pezeškian in predsednik parlamenta Mohammad Bager Galibaf sta za obsežne protivladne proteste v Iranu neposredno obtožila Združene države Amerike in Izrael. Pezeškian je v televizijskem nagovoru 11. januarja poudaril, da Washington in Tel Aviv spodbujata nemire z namenom destabilizacije države, medtem ko je Galibaf protestno gibanje označil za "teroristično vojno" in poskus ustvarjanja pogojev za ameriško vojaško intervencijo. Iranske oblasti so ob tem zagrozile s povračilnimi ukrepi in napovedale, da bodo ameriške sile in Izrael postale legitimne tarče, če bo prišlo do kakršnega koli napada na islamsko republiko. Na drugi strani sta Izrael in ZDA izrazila neposredno podporo protestnikom. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je izjavil, da si iransko ljudstvo zasluži boljšo prihodnost in svobodo, premier Benjamin Netanjahu pa je pohvalil pogum državljanov, ki se upirajo režimu. Po navedbah nevladnih organizacij je v nemirih, ki so se začeli konec decembra zaradi globoke gospodarske krize in padca vrednosti riala, umrlo že najmanj 203 ljudi. Iranske oblasti so v odziv na dogajanje omejile dostop do spleta, ki je v nekaterih delih države onemogočen že več kot 60 ur. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi diplomatskih stikov med ZDA in Izraelom, saj sta se o situaciji po telefonu pogovarjala ameriški državni sekretar Marco Rubio in premier Netanjahu. Medtem ko iransko vodstvo napoveduje stroge kazni za aretirane demonstrante, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne širše regionalne posledice teh notranjih nemirov.

Množični protesti v Iranu se kljub stopnjevanju policijskega nasilja in neposrednim smrtnim grožnjam državnega vrha ne ustavljajo. Protivladni demonstranti še naprej zasedajo ulice po vsej državi, pri čemer se varnostne sile na nemire odzivajo z uporabo sile, ki pa nima želenega učinka na umiritev razmer. Narašča tudi zaskrbljenost mednarodne skupnosti pred morebitno dodatno širitvijo konfliktov v regiji. Iranske oblasti so v zadnjih dneh zaostrile retoriko in zagrozile z najstrožjimi kaznimi za udeležence protestov, vendar to ljudi ni odvrnilo od izražanja nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva začelo kot upor proti strogim kodeksom oblačenja, se je prelevilo v širši upor proti političnemu sistemu. Poročila s terena kažejo na visoko stopnjo odločenosti protestnikov, ki vztrajajo pri svojih zahtevah po korenitih družbenih spremembah. Zaradi omejenega dostopa do informacij in blokad komunikacijskih kanalov je težko natančno oceniti število žrtev, vendar organizacije za človekove pravice opozarjajo na brutalne posege policije. Situacija ostaja nestabilna, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na popuščanje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo nasilja.