Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

V svetu profesionalnega športa so pretekli dnevi minili v znamenju kadrovskih sprememb in priprav na nove sezone. Nekdanji trener moštva Toronto Blue Jays Don Mattingly je po tesnem porazu v svetovni seriji novembra lani zapustil organizacijo in sprejel mesto trenerja odbijanja pri ekipi Philadelphia Phillies, kjer bo sodeloval s svojim sinom Prestonom Mattinglyjem. Philliesi, ki so sezono 2025 končali z vrhunskim izidom 96-66, v letu 2026 načrtujejo naskok na sam vrh lige MLB. Medtem v Južni Koreji menedžer ekipe NC Dinos Lee Ho-joon izraža visoka pričakovanja pred svojo drugo sezono na čelu kluba, potem ko so lani presenetili z uvrstitvijo v končnico. Na področju hokeja na ledu v Združenih državah Amerike moštvo Hermantown Hawks beleži izjemen rezultatski skok, saj so v novi dvorani Northstar Ford Arena močno izboljšali svojo strelsko učinkovitost. V formuli 1 pa odmevajo razkritja nekdanjega dirkača moštva Red Bull Sergia Pereza. Mehičan je v nedavnem pogovoru razkril, da je vodjo ekipe Christiana Hornerja opozoril na tvegano strategijo hitrih menjav kadrov, ki bi lahko izčrpala razpoložljiv bazen kakovostnih dirkačev, kar se je po Perezovem odhodu in težavah Liama Lawsona izkazalo za upravičeno skrb. Športne organizacije se tako v različnih disciplinah spopadajo z izzivi kontinuitete in prenove igralskih kadrov.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Filmska industrija v letu 2026 pričakuje preboj na področju prihodkov iz kinematografov, saj strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko skupni znesek končno presegel devet milijard dolarjev. Glavno gonilo te rasti bodo težko pričakovana nadaljevanja in stranske zgodbe najbolj uspešnih franšiz, med katerimi izstopajo 'Maščevalci: Sodni dan', nove zgodbe iz sveta Vojne zvezd ter animirane uspešnice o Mariu, Luigiju in junakih Sveta igrač. Posebno pozornost javnosti so pritegnili razkriti posnetki prihajajočega filma 'Maščevalci: Sodni dan', ki nakazujejo na obsežno združevanje filmskih likov iz različnih delov Marvelovega vesolja. Novi podatki in neuradni posnetki razkrivajo vrnitev znanih obrazov, kot sta Robert Downey Jr. in Chris Evans, hkrati pa v zgodbo vključujejo like iz Wakande ter ekipo Fantastični štirje. V središču dogajanja sta Shuri in M'Baku, ki se v puščavskem okolju pripravljata na nove izzive, medtem ko se na platnu prvič neposredno srečajo člani wakandskega vodstva in Ben Grimm, znan kot Stvar (The Thing). Kritiki ob tem opozarjajo, da studio Marvel v prihodnosti morda preveč stavi na ekipo Maščevalcev, medtem ko bi morali več poudarka nameniti skupini Možje X, ki prav tako pridobiva na pomenu znotraj filmskega vesolja MCU. Za filmska gledališča, ki so se v zadnjih letih soočala s finančnimi težavami, te napovedi pomenijo nujno potrebno stabilizacijo trga.

Pretočna platforma Disney+ je za 22. januar napovedala premiero novega dokumentarnega filma z naslovom 'Disneyland Handcrafted', ki ga je režirala Leslie Iwerks. Dokumentarec ponuja redek vpogled v proces načrtovanja in gradnje prvotnega Disneylanda skozi oči Walta Disneyja. Avtorji so uporabili obsežen arhivski material, ki vključuje nikoli prej objavljene posnetke in izvirne zvočne zapise, s katerimi so rekonstruirali uresničevanje Disneyjeve vizije o prvem tovrstnem tematskem parku na svetu. Istočasno se korporacija Disney pripravlja na velike spremembe v svojih mednarodnih parkih. V Disneylandu v Parizu so potrdili zaprtje ene izmed najbolj prepoznavnih restavracij, kar je del širše prenove letovišča. Pariški park, ki je svoja vrata odprl leta 1992, se pripravlja na odprtje prenovljenega tematskega sklopa 'Disney World of Adventure'. Ta bo obiskovalcem na voljo od 29. marca dalje in bo vključeval nove tematske sklope, ki se razlikujejo od dosedanje ponudbe v drugem pariškem studijskem parku. Te poteze kažejo na Disneyjevo strategijo nenehnega posodabljanja vsebin, pri čemer podjetje hkrati izkorišča svojo bogato zgodovino za privabljanje naročnikov na digitalnih platformah.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

Nova študija je analizirala ameriška letališča, kjer morajo potniki zaradi visoke gostote prometa in dolgih čakalnih vrst na varnostnih prehodih priti najprej, da bi se izognili stresu in morebitnim zamudam. Raziskava je upoštevala dejavnike, kot so razpoložljivost parkirišč, obseg potniškega prometa in povprečni čakalni časi na varnostnih točkah. Rezultati so pokazali, da so določena letališča bistveno bolj obremenjena od drugih, kar zahteva boljšo logistično pripravo potnikov. Med letališči z najdaljšim priporočenim časom prihoda izstopa mednarodno letališče v Los Angelesu (LAX), ki se je na lestvici uvrstilo na drugo mesto. Študija poudarja, da morajo potniki na teh lokacijah načrtovati prihod precej prej, kot je ustaljena praksa, če želijo zagotoviti nemoten vkrcaj. Namen raziskave je bil pripraviti potnike na nepredvidljive razmere in zmanjšati tveganje za zamujene lete v času povečanega turističnega in poslovnega prometa v Združenih državah Amerike.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, s čimer je postal prvi muslimanski in demokratični socialist na čelu ameriške finančne prestolnice. Mamdani je zaprisegel na Koranu, pri čemer sta mu ob strani stala senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. V svojem nastopnem govoru je napovedal radikalen prelom s preteklostjo in poudaril, da bo hladni individualizem zamenjal s toplino kolektivizma. Njegov program vključuje uvedbo brezplačnega javnega prevoza, vzpostavitev obsežne javne gradnje neprofitnih stanovanj, uvedbo davka za milijonarje ter zagotovitev brezplačnega otroškega varstva za vse prebivalce. Njegov prevzem oblasti je sprožil ostre odzive konservativnih kritikov in delov Demokratske stranke, ki opozarjajo na ideološko razhajanje znotraj stranke. Kritiki poudarjajo zgodovinske neuspehe kolektivističnih sistemov in Mamdanijev pristop označujejo za nevaren radikalizem, ki bi lahko spodkopal gospodarsko stabilnost mesta. Medtem ko napredno krilo demokratov proslavlja zmago kot vrnitev socialističnih idealov, zmerni člani stranke svarijo pred revolucionarno retoriko, ki po njihovem mnenju ogroža tradicionalni ameriški družbeni red. Zaprisega predstavlja vrhunec procesa, ki se je začel z njegovo presenetljivo zmago na predvolitvah, kjer je kljub nasprotovanju uveljavljenih politikov pridobil podporo volivcev.

V filmski industriji so se okrepile informacije o odstopu dolgoletne predsednice podjetja Lucasfilm Kathleen Kennedy, ki je vodenje studia prevzela leta 2012 po nakupu s strani korporacije Disney. Po poročanju medijske hiše Puck News naj bi Disney v prihodnjih dneh uradno potrdil njeno upokojitev oziroma umik s položaja. Na vodilnem mestu naj bi jo nasledila Dave Filoni in Lynwen Brennan, ki bosta funkcijo opravljala kot sopredsednika. Filoni, ki je bil do zdaj kreativni vodja, bo prevzel nadzor nad umetniškim razvojem franšiz, predvsem Vojne zvezd, medtem ko bo Brennanova še naprej skrbela za poslovne in operativne procese studia. Prestrukturiranje vodstva prihaja v obdobju, ko se Lucasfilm spopada z mešanimi odzivi občinstva na zadnje projekte in iskanjem nove smeri za filmska platna. Kennedyjeva je v svojem mandatu nadzorovala produkcijo petih filmov Vojne zvezd in številnih serij za platformo Disney+, vendar so nekateri projekti naleteli na ostre kritike oboževalcev. Nova vodstvena struktura naj bi prinesla večjo stabilnost in boljšo povezavo med kreativnimi vizijami ter poslovno izvedbo, saj Dave Filoni med ljubitelji franšize uživa velik ugled zaradi svojega preteklega dela pri animiranih in igranih serijah.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Podjetje Trump Mobile, ki je del poslovnega imperija družine nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, še vedno ni predstavilo obljubljenega zlatega pametnega telefona. Čeprav so tehnološki navdušenci in mediji pričakovali razkritje na letošnjem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu, kjer podjetja tradicionalno predstavljajo svoje najnovejše inovacije, naprave ni bilo na spregled. Projekt se je začel junija lani, ko je organizacija Trump Organization napovedala vstop na trg mobilne telefonije s svojo storitvijo. Takrat so napovedovali, da bo zlati telefon predstavljal prestižni vrh njihove ponudbe in služil kot ključni element pri uveljavljanju znamke na zasičenem trgu mobilnih naprav. Kljub visokim pričakovanjem in agresivnemu marketingu ob zagonu storitve, podjetje zdaj molči o usodi naprave, kar sproža številna ugibanja o morebitnih tehničnih težavah ali odpovedi projekta.

Izvršni direktor ameriškega tehnološkega giganta Nvidia Jensen Huang je na sejmu zabavne elektronike CES 2026 v Las Vegasu uradno predstavil novo platformo za umetno inteligenco z arhitekturo Vera Rubin. Gre za naslednjo generacijo superračunalniških procesorjev, ki jih ekskluzivno proizvaja tajvanski TSMC. Huang je ob predstavitvi potrdil, da je nova serija čipov že v polni proizvodnji, kar podjetju omogoča takojšnje izpolnjevanje naročil na globalnem trgu. Nova arhitektura temelji na uporabi lastniškega formata podatkov, za katerega Nvidia upa, da bo postal nov industrijski standard. Tehnološki preskok naj bi omogočil bistveno večjo zmogljivost pri obdelavi podatkov za modele umetne inteligence, kar utrjuje prevladujoč položaj Nvidie na področju strojne opreme. Objava prihaja po obdobju intenzivnega sodelovanja s tajvanskimi partnerji in prilagajanja prodajnih strategij geopolitičnim razmeram.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.

Dve dijakinji iz Zahodne Virginije in njuni družini sta proti transspolnemu študentu, ki je v središču bližajoče se obravnave pred Vrhovnim sodiščem Združenih držav Amerike, vložili obtožbe zaradi domnevnega agresivnega spolnega nadlegovanja in ustrahovanja. Po poročanju lokalnih virov naj bi se incidenti zgodili v šolskem okolju, kar vnaša nove razsežnosti v že tako politično in pravno občutljiv primer o pravicah transspolnih športnikov. Obtožbe so se pojavile v času, ko se pravosodni sistem pripravlja na odločanje o vprašanju udeležbe bioloških moških v ženskih športnih kategorijah. Omenjeni študent je ključna osebnost v sodnem procesu, ki bo določil prihodnje pravne standarde za športna tekmovanja po vsej državi. Družine domnevnih žrtev trdijo, da so bili šolski organi o neprimernem vedenju obveščeni, vendar niso ustrezno ukrepali, kar je privedlo do stopnjevanja ustrahovanja.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.