Protesti proti režimu v Iranu so se okrepili in razširili v večja mesta, pri čemer so poročali o desettisočih protestnikov, ki so preplavili vladne sile v Bojnordu. Protestniki so zažigali simbole režima, vključno s policijskimi motorji in stavbo državne televizije. V poskusu zajezitve nemirov so prekinili telefonske linije. JK Rowling je javno podprla protestnike, medtem ko se nadaljujejo nasilni spopadi z varnostnimi silami.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.

Iranski voditelji so zavrnili grožnjo intervencije Donalda Trumpa v primeru nasilja nad protestniki. Iranski svet za nacionalno varnost je imel nujni sestanek po Trumpovi grožnji z vojaško akcijo. V Teheranu so na Trgu Palestine postavili mural z opozorilom ZDA glede njihovih vojakov. Trump je izjavil, da ZDA pozorno spremljajo situacijo in se bodo odzvale, če bo Iran uporabil nasilje za zatiranje protestov.

Iransko zunanje ministrstvo in vodstvo države sta uradno pozvala Varnostni svet ter generalnega sekretarja Združenih narodov k obsodbi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Teheran je ameriške napovedi o pripravljenosti na pomoč protestnikom v Iranu označil za nepremišljene, provokativne in za grobo kršitev ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da so Trumpove izjave, ki spodbujajo protestne akcije, nevarne in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Oster diplomatski odziv Irana sledi stopnjevanju napetosti po izbruhu razširjenih gospodarskih protestov, ki so v državi terjali tudi smrtne žrtve. Iranske oblasti so ameriško retoriko označile za podpihovanje nasilja, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na posredovanje pogojevale z ravnanjem iranskega režima do civilistov. Diplomatski spor se zdaj seli na mednarodno raven, kjer Iran zahteva zaščito pred tistim, kar razume kot ameriško grožnjo suverenosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v uradnem sporočilu izrazil globoko sožalje ob smrti Rahima Majidija, pripadnika iranske obmejne straže, ki je umrl med opravljanjem svoje dolžnosti na državni meji. Minister je v izjavi izpostavil Majidijevo predanost domovini in njegovo žrtev pri varovanju nacionalne varnosti. Poudaril je, da so tovrstna dejanja nesebičnosti ključna za ohranjanje miru znotraj države. Incident, v katerem je stražar izgubil življenje, odraža stalne napetosti in varnostna tveganja, s katerimi se iranske sile spopadajo na nemirnih obmejnih območjih. Uradni Teheran je ob tem ponovno poudaril pomen stabilnosti meja, Aragči pa je izrazil podporo družini pokojnega in njegovim sodelavcem v oboroženih silah. Dogodek v državi obravnavajo kot dejanje domoljubja, ki dodatno utrjuje pomen mejnega nadzora v regiji.

Iransko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so bili vsi upravni postopki za imenovanje novega veleposlanika v Libanonu zaključeni in da bo diplomat svojo misijo v Bejrutu začel v kratkem. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je novico naznanil med obiskom medijske skupine Mehr, kjer je pojasnil, da je bila potrditev s strani libanonskih oblasti že pridobljena. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko si Teheran prizadeva okrepiti diplomatsko prisotnost v regiji kljub nedavnim napetostim v dvostranskih odnosih. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je pred odhodom diplomatov na misije v Teheranu srečal z novimi veleposlaniki Irana v Libanonu, Kirgizistanu in Nemčiji. Srečanje poudarja strateška prizadevanja Irana za stabilizacijo svojih diplomatskih poti, zlasti v luči preteklih odpovedi uradnih obiskov. Nova diplomatska misija v Libanonu velja za ključno, saj država predstavlja pomembno stičišče iranskih interesov na Bližnjem vzhodu.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da pozorno spremlja varnostne razmere v južnem in vzhodnem delu Jemna, kjer so se v zadnjih dneh znova okrepile napetosti. Tiskovni predstavnik ministrstva je poudaril nujnost ohranitve enotnosti in ozemeljske celovitosti države, hkrati pa je vse vpletene strani pozval k zadržanosti. Teheran zagovarja stališče, da je treba trenutna nesoglasja in varnostna vprašanja reševati izključno prek dialoga, ob upoštevanju interesov jemenskega ljudstva in širše regionalne stabilnosti. Zunanji minister Abas Aragči je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konfliktov, ki bi lahko dodatno destabilizirali strateško pomembno regijo. Iran, ki ima v jemenskih vprašanjih tradicionalno pomembno vlogo, si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje razdrobljenost države. Diplomatska prizadevanja Teherana so se v zadnjih dneh osredotočila na komunikacijo s ključnimi regionalnimi akterji, s čimer želijo preprečiti širjenje spopadov na območja, ki so bila doslej razmeroma stabilna.

Novi nemški veleposlanik v Iranu se je v Teheranu sestal z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Ob prvem uradnem srečanju je veleposlanik ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, kar označuje začetek njegovega mandata v državi. Poleg nemškega predstavnika se je z ministrom Aragčijem ločeno sestal tudi novi veleposlanik Libanona, ki je prav tako opravil uradni protokol predaje dokumentov. Srečanji sta del širših diplomatskih aktivnosti novega iranskega zunanjega ministra, ki po nastopu funkcije sprejema tuje diplomatske predstavnike. Pogovori so potekali v času napetih regionalnih odnosov, vendar so bili osredotočeni na formalne diplomatske postopke. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem objavilo fotografije obeh srečanj, ki potrjujejo vzpostavitev uradnih komunikacijskih kanalov z Berlinom in Bejrutom na ravni veleposlaništev.

Zunanja ministra Irana in Bahrajna sta v telefonskem pogovoru razpravljala o naraščajočih napetostih v južnem Jemnu ter o širšem regionalnem dogajanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru s bahrajnskim kolegom izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem sporov in pozval vse države v regiji, naj si prizadevajo za ohranitev enotnosti ter ozemeljske celovitosti Jemna. Poleg jemenske krize sta sogovornika obravnavala tudi dvostranske odnose med državama in druge ključne vidike regionalne varnosti. Diplomatski stik se je zgodil v času povečanih tveganj za fragmentacijo Jemna, kar bi lahko dodatno destabiliziralo celotno regijo Zaliva. Iran, ki ima v jemenskem konfliktu pomembno vlogo, preko tovrstnih pogovorov poskuša utrditi svoja diplomatska stališča in vplivati na sosednje države, vključno z Bahrajnom, s katerim so odnosi tradicionalno kompleksni. Ministra sta se strinjala o nujnosti preprečevanja nadaljnjega razpada državnih struktur v Jemnu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v uradnem pismu, naslovljenem na zunanje ministre več držav, poudaril, da Islamska republika Iran ne bo oklevala pri izvedbi odločnega in ostrega odgovora na kakršno koli obliko agresije. Aragči se je s tem odzval na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je označil za grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Po navedbah iranske strani so takšne grožnje nesprejemljive, zato je minister pozval mednarodno skupnost k jasni in odločni obsodbi ameriške retorike. Diplomatska nota, ki jo je poslal Teheran, odraža zaostrene odnose med državama in poudarja pripravljenost Irana na zaščito svoje suverenosti. Aragči je izpostavil, da je cilj pisma opozoriti svetovno javnost na nevarno stopnjevanje napetosti, ki ga povzročajo izjave iz Washingtona. Iransko zunanje ministrstvo vztraja, da bo odgovor na morebitne napade takšen, da ga bo napadalec obžaloval, kar kaže na visoko stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil in diplomatskega aparata.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj se upre vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in se namesto vojaškega zaostrovanja odloči za obnovo pogajanj o iranskem jedrskem programu. Aragči je v svojem nagovoru poudaril, da je Netanjahu zavedel ameriško administracijo, ko je Izrael predstavil kot zanesljivega zaveznika, Iran pa kot sovražnika, kar po njegovih besedah ne ustreza realnosti na terenu. Poziv k diplomaciji prihaja v obdobju izjemno napetih odnosov, saj so Združene države Amerike in Iran v zadnjih mesecih večkrat izmenjali neposredne grožnje. Potem ko se je Trump decembra 2025 srečal z Netanjahujem, je ponovno opozoril, da bo Washington vojaško posredoval, če bo Teheran poskušal obnoviti svoje jedrske zmogljivosti. Aragči je te grožnje označil za posledico mitov, ki jih širi Izrael, ter opozoril, da bi morala biti ameriška politika del "tektonskih sprememb" v smeri stabilnosti, namesto da brezpogojno podpira izraelsko politiko, ki po njegovem mnenju postaja breme za ameriške davkoplačevalce in ugled ZDA.

Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih glede Gaze in Irana. Trump je ponovil grožnje Iranu in opozoril Hamas glede razorožitve, pri čemer je Netanjahuju zagotovil podporo ZDA v primeru napada na Iran. Iranski predstavniki so odgovorili z opozorilom na oster odgovor v primeru agresivnih dejanj ZDA.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Zunanji minister Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejk Abdullah bin Zayed Al Nahyan je v telefonskem pogovoru s svojim iranskim kolegom izjavil, da je njegova država sprejela ukrepe za zmanjšanje napetosti v Jemnu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi in šejk Abdullah bin Zayed Al Nahyan sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih in regionalnih razmerah, vključno z razmerami v Jemnu. Iranski in savdski zunanji minister sta izmenjala poglede o dvostranskih odnosih ter regionalnih in mednarodnih dogodkih.

Namestnik premierja in minister za obrambo Katarja, šejk Saud bin Abdulrahman bin Hassan Al-Thani, je opravil telefonski pogovor s sirskim ministrom za obrambo, generalmajorjem Murhafom Abu Qasro. Razpravljala sta o vprašanjih skupnega interesa ter o najnovejših dogodkih in posodobitvah na regionalni in mednarodni ravni.

Iranski in katarski zunanji minister sta v telefonskem pogovoru izmenjala mnenja o dogodkih v Palestini, Libanonu in Jemnu. Ministra sta pozvala k prekinitvi napadov na civiliste v Gazi in Libanonu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je kritiziral namestnico posebnega odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, rekoč, da njena nedavna ponudba pogovorov z Iranom odraža, da politika Washingtona še vedno temelji na prisili, ne na iskreni diplomaciji. Iran poziva ZDA, naj namesto "zavajanja sveta" poskusijo z iskreno diplomacijo.

Izraelski načelnik generalštaba Eyal Zamir je zagrozil Iranu s ponovnimi napadi, češ da so pripravljeni udariti po sovražnikih na bližnjih in oddaljenih frontah. Iranski zunanji minister Abbas Arakči je odgovoril, da je Iran bolj pripravljen na morebitne nove izraelske napade kot prej, in poudaril, da so obnovili vso škodo, nastalo v prejšnjih napadih. Izrael naj bi sicer že izvedel napade na Iran aprila in oktobra 2024, obstajajo pa tudi trditve, da skupaj z ZDA načrtuje nove napade.

Iranski minister za zunanje zadeve je izjavil, da je Islamska republika Iran še vedno pripravljena na pravičen in uravnotežen dogovor s pogajanji, vendar se nikoli ne bo uklonila pritisku, grožnjam ali diktatu.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči se je po telefonu pogovarjal z venezuelskim zunanjim ministrom Yvánom Gilom Pintom o dvostranskih odnosih in razvoju dogodkov v karibski regiji. Ministra sta obsodila prisotnost ameriške vojske na Karibih in jo označila za kršitev mednarodnega prava ter potrdila zavezanost krepitvi dvostranskega sodelovanja pri upiranju enostranskim politikam.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in britanska zunanja ministrica Yvette Cooper sta v telefonskem pogovoru razpravljala o dvostranskih odnosih, konzularnih zadevah in iranskem jedrskem programu. Aragči je kritiziral evropski pristop k jedrskemu vprašanju, poudaril je podporo Teherana diplomaciji, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, in zavrnil enostranske pritiske.

Preiskava Washington Posta in PBS Frontline razkriva podrobnosti o izraelski operaciji Narnia, ki je med 12-dnevno vojno ciljala na iranske jedrske znanstvenike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da iransko jedrsko vprašanje nima vojaške rešitve, kljub napadom Združenih držav in Izraela na iranska jedrska mesta junija. Visoki iranski klerik je izpodbijal versko prepoved vrhovnega voditelja Alija Khameneija glede jedrskega orožja, kar bi lahko omogočilo Iranu, da ponovno zažene svoj atomski program.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Irakči se je v Moskvi srečal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, kjer so potekali pogovori o dvostranskih odnosih in sodelovanju, vključno s prenosom ruskega plina v Iran in izvedbo zamenjav.