Iranski zunanji minister Abas Aragči in podpredsednik Mohammad-Reza Aref sta nedavne nemire v državi označila za grozodejstva, ki spominjajo na metode teroristične skupine Islamska država (Daesh). Po njunih besedah ti izgredi niso osamljeni notranji incidenti, temveč predstavljajo drugo fazo širšega vojnega konflikta, ki naj bi ga proti iranskemu ljudstvu sprožila Izrael in Združene države Amerike. Aragči je poudaril, da gre za neposredno nadaljevanje sovražnosti, ki so se stopnjevale v junijski dvanajstdnevni vojni. Podpredsednik Aref je v uradnih izjavah izpostavil, da tuji akterji podpirajo destabilizacijo Irana z namenom oslabitve državne suverenosti po neuspehu neposrednih vojaških spopadov. Iransko vodstvo vztraja pri tezi, da so nemiri orodje v rokah zahodnih sil in izraelskega režima, s čimer poskušajo upravičiti ostre varnostne ukrepe znotraj države. Takšna retorika odraža globoko zakoreninjeno nezaupanje Teherana do mednarodnih intervencij in povezuje notranjepolitične težave z zunanjo agresijo. Dogajanje v Iranu se odvija v času povečanih napetosti v regiji, kjer se vprašanja jedrskega programa in sankcij prepletajo z neposrednimi vojaškimi grožnjami. Uporaba primerjave z Islamsko državo služi kot sredstvo za delegitimizacijo protestnikov v očeh domače in mednarodne javnosti, hkrati pa utrjuje položaj iranskih oblasti kot branikov pred terorizmom in zunanjim vplivom. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem opozorilo, da Iran ne bo popustil pod pritiski, ki jih opisujejo kot vojne zločine.

Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je v izjavi za spodnji dom parlamenta potrdila, da je vlada na zagovor poklicala iranskega veleposlanika v Londonu. Odločitev je bila sprejeta kot odziv na ravnanje iranskih oblasti med nedavnimi protesti v državi, ob tem pa je ministrica napovedala tudi uvedbo novih sankcij proti teheranskemu režimu. Cooperjeva je poudarila, da so se o razmerah in pričakovanjih Združenega kraljestva predhodno že pogovarjali z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem. Uradni London s tem korakom stopnjuje diplomatski pritisk na Iran, ki se v zadnjem obdobju spopada z notranjimi nemiri in obtožbami o kršitvah človekovih pravic pri zatiranju demonstracij. Poleg diplomatskega poklica na zagovor so napovedane sankcije usmerjene proti posameznikom in subjektom, ki so po mnenju britanske vlade odgovorni za nasilje nad civilisti. Gre za usklajeno prizadevanje britanske diplomacije, da bi omejila represivne ukrepe iranskih varnostnih sil. Napovedani ukrepi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Ministrica Cooperjeva je jasno izrazila obsodbo ravnanj iranskih oblasti, medtem ko vlada preučuje nadaljnje pravne in ekonomske mehanizme za zaščito mednarodnih standardov človekovih pravic. Britanska javnost in mednarodna skupnost sta bili obveščeni o odločnem ukrepanju, ki naj bi služilo kot opomin Teheranu glede nesprejemljivosti prekomerne uporabe sile.

Iranske oborožene sile so v stanju visoke pripravnosti, medtem ko se stopnjujejo napetosti zaradi morebitnega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike. Iranski zunanji minister Abas Aragči je opozoril, da Izrael sistematično spodbuja Washington k neposrednemu vojaškemu spopadu s Teheranom, s čimer želi uresničiti svoje regionalne interese. Teheran je ob tem napovedal odločen povračilni ukrep v primeru kakršne koli agresije na svoje ozemlje. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah upokojenega brigadnega generala izraelske vojske Amirja Avivija, ki je za medije napovedal skorajšnjo ameriško intervencijo. Avivi, ki predseduje Izraelskemu forumu za obrambo in varnost, trdi, da je padec iranskega režima blizu in da bodo Združene države Amerike v kratkem izvedle obsežen napad na iranske strateške cilje. Njegove navedbe so v Iranu naletele na oster odziv, kjer oblasti takšno retoriko označujejo za del psihološke vojne. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnega zaostrovanja odnosov v regiji, kjer se interesi Irana, Izraela in Združenih držav Amerike nenehno križajo. Medtem ko Washington uradno še ni potrdil načrtov za napad, premiki v regiji in okrepljena retorika kažejo na resno tveganje za izbruh širšega regionalnega konflikta, ki bi lahko trajno destabiliziral Bližnji vzhod.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju tujih medijev in vojaških analitikov v sklepni fazi priprav na morebitno vojaško posredovanje proti Iranu. Ameriški predsednik je prek družbenih omrežij neposredno nagovoril iranske protestnike z obljubo, da je "pomoč na poti", medtem ko so Združene države Amerike od evropskih zaveznic že zahtevale obveščevalne podatke o morebitnih tarčah znotraj iranskega ozemlja. Vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da so operativni načrti za napad, ki bi lahko vključeval tako vojaške kot civilne cilje, že pripravljeni, kar stopnjuje napetosti v celotni regiji. Teheran se je na stopnjevanje groženj odzval z ostrim opozorilom sosednjim državam, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih ozemljih postala legitimne tarče iranskega povračilnega ukrepa, če bodo ZDA izvedle napad. Iranski uradniki so regionalne akterje pozvali, naj pritisnejo na Washington in preprečijo vojaško eskalacijo, hkrati pa so napovedali odločno odmaščevanje v primeru kakršnih koli atentatov ali agresivnih dejanj s strani ameriških sil. Iranska stran poudarja, da njihovo potrpljenje glede trenutnih napetosti pojenja. Znotraj mednarodne skupnosti in ameriške politike se medtem krepi skepsa glede tveganj, ki bi jih prinesla nova obsežna vojna na Bližnjem vzhodu. Medtem ko Trumpova ekipa raziskuje možnosti za uničenje iranskega jedrskega programa in podporo notranjim nemirom v državi, evropski zavezniki opozarjajo na nepredvidljive posledice takšne operacije. Stopnjevanje sovražne retorike in vojaških priprav kaže na kritično točko v odnosih med državama, ki bi lahko vodila v neposreden oborožen spopad z globalnimi posledicami.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores. Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.

Iranski voditelji so zavrnili grožnjo intervencije Donalda Trumpa v primeru nasilja nad protestniki. Iranski svet za nacionalno varnost je imel nujni sestanek po Trumpovi grožnji z vojaško akcijo. V Teheranu so na Trgu Palestine postavili mural z opozorilom ZDA glede njihovih vojakov. Trump je izjavil, da ZDA pozorno spremljajo situacijo in se bodo odzvale, če bo Iran uporabil nasilje za zatiranje protestov.

Iransko zunanje ministrstvo in vodstvo države sta uradno pozvala Varnostni svet ter generalnega sekretarja Združenih narodov k obsodbi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Teheran je ameriške napovedi o pripravljenosti na pomoč protestnikom v Iranu označil za nepremišljene, provokativne in za grobo kršitev ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da so Trumpove izjave, ki spodbujajo protestne akcije, nevarne in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Oster diplomatski odziv Irana sledi stopnjevanju napetosti po izbruhu razširjenih gospodarskih protestov, ki so v državi terjali tudi smrtne žrtve. Iranske oblasti so ameriško retoriko označile za podpihovanje nasilja, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na posredovanje pogojevale z ravnanjem iranskega režima do civilistov. Diplomatski spor se zdaj seli na mednarodno raven, kjer Iran zahteva zaščito pred tistim, kar razume kot ameriško grožnjo suverenosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.