Izraelska policija je Jisraela Srulika Ajnhorna, nekdanjega svetovalca izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, uradno razglasila za kriminalca na begu. Ajnhorn je osumljen vpletenosti v afero Elija Feldsteina, ki vključuje domnevno krajo in nepooblaščeno razširjanje strogo zaupnih obveščevalnih dokumentov iz urada predsednika vlade tujim medijem. Kljub izdanemu nalogu za aretacijo Ajnhorn ostaja v tujini in se izogiba zaslišanjem, kar je policijo prisililo v javno razglasitev njegovega statusa ubežnika. Preiskava se osredotoča na obtožbe o izdaji zaupnih informacij, ki naj bi služile političnim interesom premierja Netanjahuja, predvsem pri oblikovanju javnega mnenja glede pogajanj o talcih. Ajnhorn, ki je v preteklosti tesno sodeloval z srbskim političnim vrhom, se je že pred časom umaknil iz Izraela, kar otežuje pravne postopke v omenjeni aferi. Primer vzbuja veliko pozornosti zaradi neposredne povezave z najožjim krogom izraelske oblasti in morebitnih posledic za nacionalno varnost. Istočasno se razmere na območju Gaze še naprej zaostrujejo. Po poročilih civilne zaščite so bili v ponedeljek v Han Junisu na jugu enklave ubiti trije Palestinci, ki so podlegli strelom izraelskih sil. Incident potrjuje nadaljevanje visoke stopnje nasilja v regiji, medtem ko mednarodna prizadevanja za premirje še niso obrodila konkretnih sadov. Kombinacija notranjepolitičnih škandalov v Izraelu in neusmiljenih spopadov na terenu dodatno destabilizira celoten Bližnji vzhod.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Abu Dabi v Združenih arabskih emiratih, kjer se udeležuje uradnega odprtja dogodka Nedelja trajnosti 2026. Ob prihodu je izrazil željo, da bi Srbija dosegla stopnjo varnosti in gospodarskega razvoja, ki jo predstavljajo Emirati. Njegov obisk je namenjen krepitvi bilateralnih odnosov in sodelovanju na področju trajnostnih tehnologij. Služba za odnose z javnostmi predsednika republike je sporočila, da bo Vučić v okviru obiska sodeloval na več slovesnostih in srečanjih na visoki ravni. Glavni poudarek obiska je na prenosu dobrih praks na področju energetske učinkovitosti in okoljske politike, ki bi jih Srbija lahko vključila v svoj razvojni načrt. Predsednik je poudaril pomen stabilnosti in strateškega partnerstva z zalivskimi državami. Srbija si z obiskom prizadeva privabiti nove investicije v energetski sektor in infrastrukturo, hkrati pa utrditi svoj položaj kot ključni gospodarski igralec na Zahodnem Balkanu preko močnih mednarodnih zavezništev.

V Srbiji se več občin še vedno spopada z izrednimi razmerami zaradi snežnih padavin in poledice, medtem ko so se na spletu pojavili posnetki nenavadnih metod čiščenja cest. Videoposnetek, ki prikazuje plug, ki se premika z dvignjenim rezilom in ne odstranjuje snega s cestišča, je postal viralen in povzročil ogorčenje med prebivalci Beograda in drugih delov države. Medtem ko so številne ceste ostale neprehodne, so državljani kritizirali neučinkovitost komunalnih služb. Kljub očitnim težavam na terenu so visoki državni uradniki podali optimistične izjave glede obvladovanja razmer. Predsednik Aleksandar Vučić je zatrdil, da se sneg v Srbiji čisti hitreje kot v New Yorku, minister Darko Glišić pa je dodal, da država težave rešuje učinkoviteje kot preostala Evropa. Kontrast med uradno retoriko in dejanskim stanjem na tleh je sprožil številne ironične komentarje o tem, ali se oblasti iz norčujejo iz lastnih državljanov. Izredne razmere so trenutno razpisane v 11 občinah, kjer sneg še naprej povzroča resne zastoje v prometu in oskrbi. Kritike letijo predvsem na nepripravljenost infrastrukture in počasno odzivanje pristojnih služb, ki kljub zagotovilom politikov niso uspele preprečiti prometnega kolapsa v prestolnici in drugod po državi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z najvišjim vodstvom madžarske energetske skupine MOL, s katerim je razpravljal o možnosti nakupa Naftne industrije Srbije (NIS). Po navedbah srbskih medijev so pogovori zajemali vse vidike morebitnega sodelovanja, pri čemer je bila ključna tema reševanje zapletov z ameriškim Uradom za nadzor tujega premoženja (OFAC). Ta institucija nadzoruje izvajanje sankcij, kar neposredno vpliva na poslovanje podjetij, povezanih z ruskim kapitalom. Srečanje poudarja strateško prizadevanje Srbije za stabilizacijo energetskega sektorja in iskanje rešitev za lastniško strukturo NIS, kjer ima trenutno večinski delež ruski Gazprom Neft. Zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji se Srbija spopada z operativnimi težavami pri uvozu in predelavi nafte, zato bi vstop madžarskega partnerja lahko pomenil nujen umik izpod ruskega vpliva. Strani sta poudarili tudi pomen podpisa novega meddržavnega sporazuma med Srbijo in Madžarsko, ki bi formaliziral tesnejše energetsko zavezništvo. Dogovarjanja med Beogradom in Budimpešto odražajo širši geopolitični trend zbliževanja obeh držav, ki pod vodstvom Vučića in Viktorja Orbána krepita sodelovanje na področju infrastrukture in energetike. Čeprav podrobnosti o morebitni kupnini ali deležu niso bile razkrite, je nujnost reševanja težav z licenco OFAC nakazala, da so pritiski Zahoda na srbsko energetsko neodvisnost od Rusije vse močnejši. Prihodnji koraki bodo odvisni od uskladitve s pravnimi zahtevami Združenih držav Amerike in pripravljenosti Rusije na izstop iz lastništva.

V srbski Bezbednosno-informativni agenciji (BIA) se po poročanju lokalnih medijev pripravljajo na zamenjavo vodstva, kjer naj bi trenutnega direktorja Vladimirja Orlića zamenjal Miloš Vučević, zdajšnji predsednik Srbske napredne stranke (SNS) in nekdanji predsednik vlade. Razlog za morebitno rotacijo naj bi bilo nezadovoljstvo predsednika Aleksandra Vučića z delovanjem agencije med večmesečno družbeno-politično krizo v državi. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus krepitve nadzora nad obveščevalnimi strukturami z namestitvijo kadrov, ki veljajo za popolnoma lojalne vrhu države. Miloš Vučević se v srbski politiki uveljavlja kot eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Vučića, zato bi njegov prihod na čelo obveščevalne službe pomenil še večjo koncentracijo moči v rokah vladajoče stranke. Orlić, ki je BIA vodil le krajši čas, naj bi se s položaja umaknil v okviru širših kadrovskih rokad znotraj varnostnega aparata. Čeprav uradne potrditve še ni, viri blizu srbske vlade namigujejo, da je odločitev o zamenjavi že praktično sprejeta. Dogajanje v Srbiji vzbuja pozornost v regiji, saj stabilnost in usmeritev srbskih varnostnih organov neposredno vplivata na varnostne razmere na Zahodnem Balkanu. Kritiki opozarjajo, da takšne zamenjave dodatno politizirajo obveščevalne službe, kar bi lahko otežilo njihovo sodelovanje z mednarodnimi partnerji v prihodnosti. Situacija ostaja napeta, saj se Srbija še naprej sooča z notranjimi pritiski in kritikami glede vladavine prava.

Srbski minister za javne naložbe Darko Glišić je v izjavi za javnost poudaril, da Srbija trenutno hitreje in učinkoviteje odpravlja težave, ki jih je povzročilo močno sneženje, kot druge evropske države. Njegove trditve so sledile izjavam srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je prav tako zatrdil, da je čiščenje snega v Srbiji hitrejše kot v New Yorku. Takšne primerjave mednarodnih standardov vzdrževanja cest so v srbskem političnem prostoru pogoste, zlasti ob večjih vremenskih nevšečnostih. Minister Glišić je izpostavil, da srbske službe delujejo z visoko stopnjo učinkovitosti, kar naj bi državo postavljalo pred evropsko konkurenco pri upravljanju kriznih razmer na cestah. Čeprav so se nekatere regije v Srbiji spopadale z znatnimi količinami padavin, so uradniki vztrajali pri oceni, da je odziv države vzoren. Te izjave so v delu javnosti in nekaterih medijih naletele na določeno mero skepticizma, saj so jih interpretirali kot del širše politične propagande. Kritiki in nekateri mediji so podvomili v resničnost teh navedb, saj so neposredne primerjave z evropskimi prestolnicami ali ameriškimi metropolami težko preverljive brez natančnih podatkov. Kljub temu vladni predstavniki ostajajo pri svojem stališču, da je Srbija v tem pogledu dosegla napredek, ki presega standarde razvitih zahodnih držav. Takšna retorika služi predvsem notranjepolitičnim ciljem in utrjevanju podobe o stabilni in učinkoviti državni upravi.

Evropska demokratska stranka (EDP) je ostro obsodila nedavno dogajanje v Srbiji, ko je bila v božičnem programu prorežimske televizije Informer v prisotnosti srbskega predsednika Aleksandra Vučića in visokih državnih uradnikov izvedena pesem z vsebino, ki po mnenju stranke širi sovraštvo in predstavlja namerno provokacijo. EDP opozarja, da se srbsko vodstvo pod taktirko Vučića namesto približevanja evropskim standardom in vrednotam odloča za politiko izolacije in nestrpnosti, kar povzroča dodatne napetosti v regiji. Evropski politiki poudarjajo, da tovrstni incidenti presegajo vprašanje slabega okusa in nakazujejo na premišljeno strategijo oddaljevanja od demokratičnih norm. Po mnenju EDP se srbsko vodstvo v času naraščajočih globalnih napetosti obnaša vse bolj neuravnoteženo, kar vodi v destabilizacijo in samoizolacijo države. Kljub temu stranka izraža upanje in podporo srbskim študentom ter državljanom, ki še vedno verjamejo v drugačno, proevropsko prihodnost Srbije. Kritika prihaja v času, ko se srbske oblasti spopadajo z vse glasnejšimi očitki glede vladavine prava in svobode medijev. EDP v svojem sporočilu izpostavlja, da Vučićeva Srbija z izbiro nacionalistične retorike zavrača pot v Evropsko unijo, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost Zahodnega Balkana in integracijske procese celotne regije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med božičnim intervjujem na televiziji Informer po oceni Biroja za družbena raziskovanja (BIRODI) priznal, da s svojim delovanjem krši ustavo Republike Srbije. Organizacija BIRODI je v svoji analizi izpostavila, da se je predsednik med nastopom ukvarjal s temami in vprašanji, ki ne sodijo v njegovo ustavno pristojnost, s čimer je prekoračil pooblastila, ki mu jih podeljuje najvišji državni akt. Gre za nadaljevanje kritik na račun srbskega predsednika, ki se že dlje časa spopada z očitki o avtoritarnem načinu vladanja in poseganju v druge veje oblasti. Analitiki opozarjajo, da Vučićeva javna priznanja o vmešavanju v zadeve, ki so v domeni vlade ali drugih državnih organov, spodkopavajo pravni red države. To dejanje so označili za problematično predvsem v luči predhodnih napovedi o ustavnih spremembah, ki jih je predsednik sam sprožil pod pretvezo zaščite državljanov. Dogodek dodatno zaostruje politično ozračje v državi, kjer so napetosti med oblastjo in neodvisnimi opazovalci civilne družbe vse pogostejše. Kritika organizacije BIRODI prihaja v času, ko se Srbija pripravlja na morebitne nove volitve in ustavne reforme. Takšna javna izpostavitev kršitev ustave s strani predsednika države bi lahko imela dolgoročne posledice za legitimnost prihodnjih političnih procesov in reform, ki jih načrtuje trenutna oblast v Beogradu.

Neformalna skupina srbskih sodnikov in tožilcev, združena pod imenom Odbrana struke, je v uradni izjavi zahtevala takojšen odstop ministra za pravosodje Nenada Vujića. Ministru očitajo, da se kljub resnim razmeram v pravosodju ne odziva na ključne zahteve stroke in javnosti, hkrati pa zanemarja svoje obveznosti na račun udeležbe na družabnih dogodkih sporne medijske hiše Informer. Po mnenju predstavnikov pravosodja minister s svojo prisotnostjo na proslavi omenjenega medija spodkopava ugled svoje funkcije in celotnega pravosodnega sistema. Kritike letijo tudi na ministrov molk ob spornih medijskih objavah in javnih nastopih predsednika države Aleksandra Vučića, ki naj bi po mnenju podpisnikov pobude nedopustno posegal v neodvisnost sodstva. Skupina Odbrana struke trdi, da si Vujić ne vzame časa za reševanje sistemskih vprašanj in nujnih reform, medtem ko ima čas za zabavo v krogu medijev, ki so znani po provladni propagandi in napadih na neodvisne institucije. Dogodek je sprožil buren odziv v srbski strokovni javnosti, saj poudarja vse večji prepad med izvršilno oblastjo in predstavniki sodstva. Ministru očitajo popolno odsotnost profesionalne integritete in nesposobnost zaščite avtonomije pravosodnih organov pred političnimi pritiski, kar po njihovem prepričanju zahteva njegovo takojšnjo zamenjavo na čelu ministrstva.

Radomir Lazović, poslanec in sopredsednik stranke Zeleno-levi front, je ostro obsodil nedavno praznovanje v studiu tabloida Informer, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki srbske oblasti. Lazović je poudaril, da dogodek, kjer je goste zabaval Dragan Ašanin, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi umora, predstavlja moralno dno srbske politike. Po njegovih besedah se oblast s tovrstnimi dejanji zavestno spušča v blato, da bi ugajala svojemu najzvestejšemu radikalnemu volilnemu telesu. Kritika se nanaša predvsem na predsednika Aleksandra Vučića, za katerega Lazović trdi, da natančno ve, kakšne vsebine potrebujejo njegovi volivci. Dogajanje v studiu je opisal kot neokusen in zrežiran pir, ki pa je po njegovem mnenju strateško usmerjen v utrjevanje podpore med tistimi, ki podpirajo radikalno politiko preteklosti. Poslanec meni, da takšna javna podoba države krni ugled institucij in kaže na globoko prepletenost oblasti z mediji, ki širijo sporno vsebino. Opozicija v Srbiji tovrstne dogodke redno izpostavlja kot dokaz o zlorabi medijskega prostora in normalizaciji nasilja v družbi. Lazovićev odziv odraža širše nezadovoljstvo dela srbske javnosti z načinom delovanja vladajoče Srbske napredne stranke in njenim odnosom do tabloidov, ki služijo kot glavno orodje za politično propagando in obračunavanje z nasprotniki.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

V Valjevu so zaradi težav, ki jih je povzročil sneg, razglasili izredne razmere. Več kot 10.000 ljudi je ostalo brez električne energije. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer je bila sprejeta na seji Štaba za izredne razmere v Valjevu.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović se je ostro odzval na navedbe srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Hrvaško, Albanijo in Kosovo obtožil vzpostavitve vojaškega zavezništva, usmerjenega proti srbskemu narodu. Božinović je v uradni izjavi poudaril, da si Hrvaška prizadeva za mir, stabilnost in sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana. Kot članica Evropske unije in zveze Nato Hrvaška deluje v okviru mednarodnih standardov, ki po besedah ministra ne vključujejo agresivnih namer proti sosednjim državam. Napetosti med Beogradom in sosednjimi prestolnicami so se zaostrile po seriji Vučićevih izjav, v katerih je sosednje države obtožil usklajenega delovanja proti srbskim interesom. Hrvaška stran je te trditve označila za neutemeljene in poudarila pomen evropske poti za celotno regijo. Diplomatski spor odraža globoko nezaupanje in nestabilne odnose, ki še naprej obremenjujejo varnostno arhitekturo na Balkanu, medtem ko mednarodna skupnost poziva k deeskalaciji retorike.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob praznovanju badnjega dne vsem državljanom pravoslavne veroizpovedi namenil praznično poslanico. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi praznik vsem prinesel mir v srcih in spodbudil slogu znotraj skupnosti. Ob tem je poudaril pomen osebne in kolektivne odgovornosti, ki bi se morala odražati tako v besedah kot v dejanjih posameznikov. Vučić je v voščilu izpostavil, da se najtežja obdobja premagajo takrat, ko ljudje ohranijo svojo človečnost. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske tradicije, ki v srbskem prostoru predstavlja pomemben steber družbenega življenja. Praznovanje badnjega dne tradicionalno naznanja pričakovanje božiča, enega najpomembnejših praznikov v pravoslavnem koledarju.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve (SPC), patriarh Porfirij, je v svoji božični poslanici vernikom in srbski javnosti poudaril nujnost narodne enotnosti in miru. Izpostavil je, da so notranjepolitične napetosti v državi privedle do globoke družbene razdeljenosti, kar predstavlja resen izziv za prihodnost naroda. V luči praznika, ki simbolizira mir in medsebojno spoštovanje, je patriarh vernike pozval, naj drug drugemu ponudijo roko in si prizadevajo za preseganje ideoloških ter političnih razhajanj. Patriarhova sporočila prihajajo v času, ko se srbska družba sooča z različnimi pritiski in notranjimi trenji, ki vplivajo na stabilnost države. Voditelj cerkve je poudaril duhovni pomen božiča kot priložnosti za preobrazbo in iskanje skupne poti v duhu krščanskih vrednot. Njegov poziv k spravi odmeva kot poskus pomiritve duhov v obdobju povečanih družbenih trenj, pri čemer cerkev nastopa kot posrednik miru in moralna avtoriteta v javnem prostoru.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da je bila v celoti zaključena izplačila povišanih decembrskih pokojnin, ki so se v skladu z napovedmi zvišale za 12,2 odstotka. Vučić je ob tem izrazil prepričanje, da so upokojenci z višjimi zneski zadovoljni, hkrati pa je napovedal nadaljnjo rast pokojnin v prihodnjem obdobju. Izplačila so bila izvedena za vse kategorije upokojencev, predsednik pa jih je pozval, naj preverijo stanje na svojih računih. Ta ukrep je del širše strategije srbske vlade za izboljšanje življenjskega standarda najstarejših državljanov. Povišanje pokojnin sledi predhodnim obljubam o postopnem približevanju povprečne pokojnine ciljnemu znesku, ki naj bi po napovedih v prihodnje dosegel 465 evrov. Gre za nadaljevanje trenda rednih usklajevanj in izrednih povišanj, s katerimi srbska država odgovarja na gospodarske razmere in inflacijske pritiske.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obisku v Trebinju potrdil, da je Srbija pripravljena investirati več kot 200 milijonov evrov v gradnjo novega letališča. Vučić je ob tem pozval pristojne institucije v Bosni in Hercegovini ter entiteti Republika Srbska, naj pospešijo postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za začetek projekta. Po njegovih besedah gre za strateško naložbo, od katere srbska stran ne namerava odstopiti. Projekt gradnje letališča v Trebinju velja za ambiciozen infrastrukturni načrt, ki bi povezal to regijo s širšim mednarodnim prostorom, hkrati pa okrepil gospodarske in politične vezi med Srbijo in Republiko Srbsko. Kljub napovedim o visokih vlaganjih projekt ostaja odvisen od usklajevanja med različnimi ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, kjer se pogosto pojavljajo vprašanja glede pristojnosti nad državnim premoženjem in zemljišči. Srbska stran pričakuje, da bodo birokratske ovire kmalu odpravljene, kar bi omogočilo prehod v fazo izvedbe.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji je v svojem najnovejšem poročilu ostro kritiziral delovanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njihovih ocenah sta tako zunanja kot notranja politika države v stanju resnega kolapsa, kar Srbijo vodi v fazo globoke institucionalne in mednarodne izolacije. Odbor opozarja, da Vučićev pristop k vladanju spodkopava demokratične standarde in oddaljuje državo od evropskih integracijskih procesov. Analiza odbora kaže na vse večjo centralizacijo moči in slabitev neodvisnih institucij, kar vodi v notranjo politično nestabilnost. Na mednarodnem področju pa Srbija zaradi nejasne zunanjepolitične usmeritve in tesnih stikov z režimi, ki so v nasprotju z zahodnimi vrednotami, izgublja verodostojnost pri ključnih partnerjih. Takšen razvoj dogodkov bi lahko povzročil resne gospodarske in diplomatske posledice za srbsko državo in njene državljane v prihodnje.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da bo Srbija v prihodnjem letu in pol skoraj podvojila svoje vojaške zmogljivosti. Po njegovih besedah se država spopada z resnimi varnostnimi grožnjami, ki izvirajo iz oboroževanja samooklicanega Kosova. Vučić je poudaril, da tovrstne aktivnosti potekajo v nasprotju z resolucijami Združenih narodov, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost nad regionalnim obrambnim sodelovanjem, ki naj bi bilo uperjeno proti srbskim interesom. Na seji so razpravljali o konkretnih korakih za okrepitev srbske vojske in obrambnega potenciala države v luči naraščajočih napetosti. Predsednik je izpostavil, da je eskalacija razmer neposredno povezana s krepitvijo zmogljivosti Prištine in oblikovanjem novih obrambnih povezav v regiji Balkana. Načrtovano znatno povečanje vojaške moči naj bi služilo kot odvračalni dejavnik in zagotovilo nacionalno varnost v negotovem regionalnem okolju.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal dramatično okrepitev vojaških potencialov države, vključno s podvojitvijo zmogljivosti srbskih sil. Vučić je odločitev utemeljil s trditvami o obstoju domnevne grožnje zaradi zavezništva med Prištino in Zagrebom, ki naj bi bilo naperjeno proti srbskim interesom. Po njegovih besedah se Srbija nahaja v zahtevnem varnostnem položaju, ki zahteva takojšen odziv na področju obrambe. Ob tem je srbski predsednik ostro kritiziral trenutni mednarodni pravni red in delovanje Združenih narodov, ki po njegovem mnenju ne zagotavljata več varnosti. Kot primer je navedel nedavne akcije Združenih držav Amerike v Venezueli, kar je označil za dokaz prevlade »prava sile« nad mednarodnim pravom. Vučić trdi, da močnejše države vsiljujejo svoja pravila svetu, kar predstavlja nevaren preseden, ki neposredno vpliva tudi na suverenost Srbije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po nujni seji Sveta za nacionalno varnost, ki je potekala v Beogradu, predstavil ključne poudarke o varnostnih razmerah v regiji in svetu. Na dnevnem redu seje so bile tri osrednje teme: regionalna vojaška in politična varnost s poudarkom na dogajanju v Evropi, vprašanje energetske oskrbe ter nedavna ameriška vojaška akcija na ozemlju Venezuele. Vučić je poudaril, da se svetovni red spreminja, pri čemer je kritično ocenil delovanje velikih sil z izjavo, da v mednarodni politiki pogosto prevlada pravilo močnejšega. Svet za nacionalno varnost je sprejel ustrezne sklepe glede zagotavljanja energetske varnosti Srbije v luči globalne nestabilnosti. Predsednik je izpostavil, da dogajanje v Venezueli in odziv Združenih držav Amerike kažeta na širše premike v globalni geopolitiki, ki neposredno vplivajo tudi na stabilnost Balkana. Srbija po njegovih besedah pozorno spremlja te dogodke, da bi zaščitila svoje nacionalne interese in ohranila mir v regiji, ki ostaja prednostna naloga srbske zunanje politike.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Po seji Sveta za nacionalno varnost je Vučić napovedal dramatično krepitev vojaških kapacitet Srbije in izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega zavezništva Prištine in Zagreba. Ponovil je, da po dogodkih v Venezueli mednarodno pravo ne deluje in da ZDA vsiljujejo svoje zakone svetu, kar je nevaren precedens tudi za Srbijo. Kljub temu je poudaril, da si Srbija želi prijateljstva z ZDA in vsemi državami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 4. januarja 2024, sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost v stavbi predsedstva v Beogradu. Seja je bila sklicana zaradi, po besedah urada predsednika, nepredstavljivih mednarodnih zločinov na svetovni politični sceni, ki bi lahko resno ogrozili regionalno in globalno stabilnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih dogodkih, ki so botrovali sklicu, niso bile javno razkrite, se pričakuje, da bodo člani sveta razpravljali o trenutnih varnostnih izzivih in potencialnih posledicah za Srbijo. Srečanje, ki se je pričelo ob 10. uri dopoldne, je potekalo za zaprtimi vrati, kar odraža resnost situacije po mnenju srbskega državnega vrha. Gre za odziv na zaostrene razmere na mednarodnem parketu, ki po Vučićevih navedbah zahtevajo takojšnjo analizo nacionalnih varnostnih organov. Srbska javnost in regija z zanimanjem pričakujeta morebitne uradne izjave po koncu zasedanja, saj takšni nujni sklici pogosto nakazujejo na premike v zunanji politiki ali odzive na večje krize v sosedstvu oziroma v širšem mednarodnem prostoru.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija še v letošnjem letu sprejela vse potrebne formalne odločitve za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Po predsednikovih besedah bo vojaška obveznost predvidoma trajala od 75 do 90 dni, njen namen pa je krepitev obrambne moči države in vzgoja mladih generacij. Vučić je poudaril, da se je način življenja mladih spremenil, vendar morajo vsi razumeti pomen nacionalne varnosti v spremenjenih globalnih okoliščinah. Napoved se je zgodila med ogledom del na novem objektu za pripadnike specialne enote vojaške policije Kobre v vojašnici Vasa Čarapić v Beogradu. Predsednik je izpostavil, da država trenutno aktivno vlaga v posodobitev vojaške infrastrukture, ki bo omogočila namestitev prvih rekrutov. Ta odločitev sledi daljšemu obdobju razprav o varnostnih izzivih na Zahodnem Balkanu in odraža srbsko politiko krepitve lastnih vojaških zmogljivosti v luči regionalnega oboroževanja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je srbska policija v preteklem obdobju uspešno opravila svoje naloge ter ohranila javni red in mir, kljub temu da se je država soočala z rekordnim številom neprijavljenih javnih shodov in blokad. Po Dačićevih besedah so od tragedije v Novem Sadu zabeležili kar 29.000 takšnih dogodkov, kar predstavlja izziv brez primere v zgodovini države. Minister je poudaril, da policija kljub pritiskom in nezakonitosti shodov ni ogrozila stabilnosti države. Poleg ocene varnostnih razmer se je Dačić dotaknil tudi prihajajočih volitev in sodelovanja s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Čeprav o točnem datumu ali obliki skupnega nastopa na volitvah še niso razpravljali, je Dačić zagotovil, da koalicija med njegovo Socialistično partijo Srbije (SPS) in Vučićevo Srbsko napredno stranko (SNS) ostaja trdna. Poudaril je, da sta stranki v desetih letih sodelovanja premostili vse morebitne spore in da bo SPS ohranila svojo identiteto tudi v prihodnje. Ob tem je sarkastično pripomnil, da volitve niso nekaj, kar bi si ljudje želeli vsak dan, in napovedal pripravljenost stranke na volilno tekmo, ki naj bi se po Vučićevih napovedih odvila konec leta 2026.

Ivica Dačić je ponovil, da je proti predčasnim volitvam, ker meni, da mora obstajati red, in dodal, da o tem ni govoril s predsednikom države Aleksandrom Vučićem in vrhom SNS. Vučić je izjavil, da bodo letos volitve in zanikal obtožbe opozicije, da je kdaj kradel na volitvah ali lagal.

Predsednik Vučić je ob obisku vojašnice Vasa Čarapić izrazil upanje, da se bodo napadi na Venezuelo umirili. Poleg tega je dejal, da bo ponovna uvedba vojaškega roka okrepila državo in vplivala na vzgojo.

Podpredsednica srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Marinika Tepić je v petek ostro kritizirala aktualno srbsko oblast pod vodstvom Aleksandra Vučića. Tepić je dejala, da Srbija pod trenutnim režimom nadaljuje politiko izolacije od Evrope, medtem ko ostale države kandidatke napredujejo v procesu pridruževanja Evropski uniji. Vučićevo vodenje države je primerjala z obdobjem Slobodana Miloševića in opozorila na nevarnost ponovne mednarodne osamitve države. Na obtožbe se je hitro odzval Nemanja Starović, minister za evropske integracije in član vladajoče Srbske napredne stranke (SNS). Starović je navedbe opozicije zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da današnja Srbija nima skoraj nobenih podobnosti s tisto izpred dvajsetih let. Po njegovih besedah vlada ostaja zavezana reformam, vendar se hkrati spopada z izzivi, ki jih prinašajo spremenjene geopolitične razmere v regiji in širše v Evropi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob prvem dnevu leta 2026 obiskal praznični sejem pred poslopjem Narodne skupščine v Beogradu, kjer je napovedal, da bo promet na tej ključni prometnici ponovno vzpostavljen najpozneje v ponedeljek, 5. januarja. Območje, kjer so pred kratkim odstranili šotore tabora, poimenovanega 'Ćacilend', trenutno zasedajo praznične stojnice, vendar se bo po predsednikovih besedah stanje normaliziralo v nekaj dneh. Ob obisku se je Vučić dotaknil tudi političnega dogajanja in komentiral javnomnenjsko podporo opoziciji ter študentskim gibanjem. Izjavil je, da nasprotniki oblasti trenutno ne bi mogli zmagati na volitvah, vendar je poudaril, da ostaja vprašanje, kakšno bo politično razmerje sil čez deset mesecev. Njegovi komentarji prihajajo v obdobju intenzivnih infrastrukturnih projektov, ki jih je napovedoval ob koncu lanskega leta, vključno z dokončanjem Donavskega koridorja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Vlada Republike Srbije je v proračunu za leto 2026 močno oklestila sredstva za šport, pri čemer je največji upad financiranja utrpela Teniška zveza Srbije. Proračun zveze so zmanjšali za 50 milijonov dinarjev, kar je v javnosti sprožilo ugibanja o političnih motivih za takšno odločitev. Številni opazovalci poudarjajo, da bi lahko šlo za povračilni ukrep zoper najboljšega teniška igralca sveta Novaka Đokovića, ki je pred kratkim javno podprl študentske proteste v državi. Poleg tega se v športnih krogih pojavljajo domneve, da je zmanjšanje sredstev kazen za domnevno slabo delo predsednika zveze Gorana Đokovića. Takšna poteza vlade pod vodstvom predsednika Aleksandra Vučića po mnenju kritikov resno ogroža prihodnost srbskega tenisa, ki je državi v preteklosti prinesel številne mednarodne uspehe. Medtem ko vlada uradno zagovarja varčevalne ukrepe, opozicijski mediji poročajo o načrtnem discipliniranju neposlušnih športnih funkcionarjev in športnikov.