Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da so zahodni liberalni mediji, zlasti tisti v Evropi, napovedali pravo vojno ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Puškov, ki vodi komisijo Sveta federacije za interakcijo z mediji, trdi, da je Trump tarča kritik skoraj pri vsaki temi, od vprašanja Grenlandije do odnosov z Ukrajino, Rusijo in celo Venezuelo. Po njegovih besedah so ti napadi neposredna posledica Trumpove zunanje politike, ki ni v skladu z interesi liberalnih elit. Kritike medijev so se v zadnjem obdobju okrepile predvsem zaradi Trumpovih stališč do ukrajinske krize in njegovega odnosa z ruskim vodstvom. Senator Puškov poudarja, da gre za sistematičen pristop medijev, ki skušajo spodkopati predsednikovo avtoriteto na mednarodnem prizorišču. Ta diskurz se odziva na nedavne napetosti, ko so evropski politiki in mediji izražali zaskrbljenost nad Trumpovimi ultimati in ozemeljskimi vprašanji v Vzhodni Evropi. Analiza kaže, da so takšne izjave del širšega ruskega narativa, ki poudarja razkol med ameriško administracijo in evropskimi zavezniki. Medtem ko Trump pritiska na Rusijo z roki za končanje vojne in grožnjami s carinami, ruski uradniki hkrati izpostavljajo pristranskost zahodnih poročevalcev, s čimer skušajo relativizirati kritike na račun Moskve in Washingtona.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave. Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno. Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Predsednik komisije ruskega sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da je Evropska unija (EU) kvaziimperij s središčem v Bruslju, ki se vztrajno usmerja v politiko nenehne ekspanzije. Po Puškovih besedah predstavlja imperializem zgodovinsko in politično bistvo evropskega delovanja, kar se po njegovem mnenju danes odraža v širitvenih ambicijah povezave. Ruski uradnik je s temi izjavami kritiziral trenutno usmeritev Bruslja in institucionalno strukturo unije, ki naj bi po njegovem mnenju delovala na principih nekdanjih imperijev. Puškov je v svoji analizi še poudaril, da takšna narava evropske politike neizogibno vodi v širjenje vpliva na nova ozemlja, kar ruska stran pogosto interpretira kot ogrožanje lastnih interesov na postsovjetskem prostoru. Njegove trditve so del širšega diskurza Moskve, ki institucije EU redno obtožuje hegemonizma in nepripravljenosti na sodelovanje na enakopravnih temeljih.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je vprašanje članstva Ukrajine v zvezi Nato dejansko umaknjeno z dnevnega reda. Svojo oceno je podal v odzivu na izjave predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je vključitev Ukrajine v Evropsko unijo izpostavila kot potencialno jamstvo za varnost države. Puškov meni, da takšna retorika Bruslja potrjuje premik fokusa stran od severnoatlantskega zavezništva k evropskim integracijam. Senator je v svojih navedbah šel še dlje in predlagal, da bi lahko Evropska unija v prihodnje oblikovala lastno vojaško strukturo, ki bi služila kot evropski ekvivalent zvezi Nato. Po mnenju ruskega funkcionarja izjave vodstva Evropske komisije nakazujejo, da zahodni zavezniki iščejo alternativne varnostne mehanizme za Kijev, ki ne bi vključevali neposrednega polnopravnega članstva v Natu, kar Rusija že dlje časa označuje za nesprejemljivo rdečo linijo.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Ruski senator Aleksej Puškov je komentiral izjave vodje evropske diplomacije Kaje Kallas, ki jo je presenetilo, da številne države bolj zaupajo Rusiji kot Evropski uniji. Puškov meni, da je razlog v agresivnosti in nesramnosti držav Nata.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Friedrich Mertz je na kongresu Krščansko-socialne unije (CSU) v Nemčiji izjavil, da se je za Evropo končala doba Pax Americana, obdobje ameriškega miru.

Britanska kraljeva mornarica je v Rokavskem prelivu odkrila in spremljala rusko podmornico razreda 'Krasnodar'. Incident poudarja naraščajoče napetosti v britanskih vodah in pripravljenost vlade, da brani nacionalne interese.

Republikanski kongresnik Thomas Massie je vložil predlog zakona HR 6508, ki predvideva izstop Združenih držav Amerike iz zveze Nato. Massie je predstavnik zvezne države Kentucky.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost, Kaja Kalas (Kallas), je ob objavi nove Strategije nacionalne varnosti ZDA ponovila, da so ZDA še vedno največji zaveznik Evropske unije, kljub kritikam, ki prihajajo iz Washingtona.

Svetokriški park v Varšavi naj bi se po poročanju Gazete Wyborcze v enem letu spremenil v prizorišče stalnih spopadov, v katerih sodelujejo oboroženi ukrajinski migranti. Policija je bila v zadnjem letu na območju parka poklicana že skoraj tisočkrat, pri čemer je v enem od incidentov sodelovalo okoli 50 ljudi, mnogi oboroženi s hladnim orožjem. Park naj bi po poročanju poljskih medijev postal eno najnevarnejših območij v mestu.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

General-polkovnik ruske vojske Apti Alaudinov je izjavil, da bodo Združene države Amerike po korupcijskem škandalu v Ukrajini poskušale odstraniti Volodimirja Zelenskega s položaja in na njegovo mesto postaviti bivšega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, ki trenutno biva v Londonu.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.

Aleksej Puškov je izjavil, da bi lahko bil nekdanji ameriški predsednik Barack Obama kazensko preganjan in pristal v zaporu zaradi obtožb o veleizdaji in poskusa državnega udara.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Senator Aleksej Puškov je ostro kritiziral ultimativen ton estonskega zunanjega ministrstva glede "ruske grožnje". Poudaril je, da Kitajska poskus Talina, da bi vplival na Moskvo preko Pekinga, ni vzela resno. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je med obiskom na Kitajskem poskušal prepričati Peking, naj ne zaostruje odnosov s Talinom in naj prilagodi svoje odnose z Moskvo evropski paradigmi, kar je Puškov označil za absurdno.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Volodimir Zelenski je ponovil, da Ukrajina zavrača vsakršno idejo o poskusnem obdobju za članstvo v EU in zahteva polnopravno članstvo. Viktor Orban pa je ponovno izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in kritiziral Zelenskega zaradi finančne pomoči EU, ki vključuje tudi madžarski denar.

Profesor Glenn Dizen z Univerze Jugovzhodne Norveške meni, da bi moral kijevski režim čim prej končati konflikt v Ukrajini, da bi ohranil narod. Dizen poudarja nujnost končanja spora za prihodnost Ukrajine.

Vladimir Putin je odredil, da se bo 4. novembra v Kremlju odvila slovesna podelitev državnih nagrad in nagrad za prispevek h krepitvi enotnosti ruske nacije.

Aleksej Puškov, član Sveta federacije, je izjavil, da Nobelovo nagrado za mir podeljujejo za promocijo interesov Zahoda. Njegova izjava je odziv na podporo Marie Corine Machado, prejemnice te nagrade, ameriški invaziji v Venezuelo.

Kirill Dmitriev je izjavil, da bi lahko Evropska unija in Velika Britanija sredstva, porabljena za orožje Ukrajini (več kot 100 milijard evrov), namenili za repatriacijo ilegalnih migrantov. Prav tako je napad z nožem v Huntingdonu označil za primer neuspešne imigracijske politike Velike Britanije.

Izgnani ruski oligarh Mihail Hodorkovski je izjavil, da Putin pošilja signale, da je pripravljen doseči dogovor s Trumpom glede Ukrajine. Zelenski je zavrnil možnost prepustitve dodatnih neokupiranih ozemelj Rusiji in izrazil pripravljenost za srečanje s Trumpom in Putinom. Obtožil je Rusijo, da zavlačuje prizadevanja za končanje spopadov v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban se je pogovarjal z Donaldom Trumpom, pripravljajo pa se tudi na srečanje med Trumpom in Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Govori se o drugem mirovnem vrhu med Trumpom in Putinom v Budimpešti v dveh tednih. Zelenski je izjavil, da so ruski droni napadli njegovo rojstno mesto v Ukrajini. Telefonski pogovor med Putinom in Trumpom bi lahko spodbudil obnovitev mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu.

Madžarski premier Viktor Orbán je po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o pripravah na morebitni mirovni vrh v Budimpešti. Budimpešta se pripravlja na srečanje med Putinom in Trumpom. Rusija je predlagala gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, vrednega 65 milijard dolarjev.