Izraelska policija je pridržala Jicaka Bravermana, vodjo kabineta in tesnega sodelavca premierja Benjamina Netanjahuja, zaradi suma oviranja kazenskega postopka. Preiskava je po navedbah uradnih virov povezana z domnevnim izdajanjem zaupnih vojaških informacij nemškemu mediju Bild, kar se je dogajalo med trajajočo izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Organi pregona preiskujejo, ali so bile informacije namerno prirejene ali nepooblaščeno posredovane z namenom vplivanja na javno mnenje in politični proces. Braverman je osumljen, da je poskušal vplivati na potek preiskave, kar dodatno obremenjuje urad predsednika vlade v času povečanih notranjepolitičnih napetosti. Izraelska enota za težke zločine Lahav 433 podrobno preverja dokumentacijo in komunikacijske kanale znotraj kabineta. Gre za enega v nizu pravnih izzivov, s katerimi se sooča ožji krog premierja Netanjahuja, ki vključujejo obtožbe o nepravilnostih pri ravnanju z državnim arhivom in zaupnimi dokumenti. Dogodek se odvija v širšem kontekstu varnostnih kriz in mednarodnih diplomatskih pritiskov na Izrael. Incident z izdajo informacij časniku Bild je povzročil precejšnje razburjenje v izraelski obveščevalni skupnosti, saj bi takšna dejanja lahko ogrozila nacionalno varnost in potek pogajanj o izpustitvi talcev. Premier Netanjahu se za zdaj na pridržanje svojega ključnega svetovalca še ni uradno odzval, sojenje pa se nadaljuje v senci drugih korupcijskih afer, ki ga spremljajo že več let.

Izrael je zaradi obsežnih protestov v Iranu in naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike povišal stopnjo pripravljenosti svoje vojske. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta o razmerah razpravljala v noči na nedeljo, medtem ko Teheran napoveduje povračilne ukrepe proti Izraelu in ameriškim vojaškim oporiščem v regiji. Iranski uradniki so poudarili, da bodo v primeru ameriškega vojaškega posredovanja vsi ameriški centri in "okupirano ozemlje" postali legitimne tarče. Protesti v Iranu, ki so se razplamteli v zadnjih dneh, so po podatkih aktivistov zahtevali že več sto žrtev, opozicijski viri pa poročajo celo o do 2000 ubitih. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z vojaškim posredovanjem, če iranski režim ne bo ustavil nasilja nad demonstranti. Kljub visoki stopnji pripravljenosti izraelska vojska za zdaj še ni izdala posebnih navodil civilnemu prebivalstvu glede uporabe zaklonišč, saj dogajanje v Iranu uradno obravnavajo kot notranjo zadevo te države. Strokovnjaki ocenjujejo, da si nobena stran trenutno ne želi neposrednega vojaškega spopada polnega obsega, vendar bi lahko ameriške grožnje in iranski odzivi situacijo hitro prelevili v regionalno vojno. Izrael za zdaj zavzema opazovalno držo, a opozarja na morebitno destabilizacijo celotnega Bližnjega vzhoda, če bi prišlo do dodatnega zaostrovanja sankcij ali vojaških udarov na iransko infrastrukturo.

Izraelske sile so v nedeljo v nizu napadov na območju Gaze ubile najmanj štiri Palestince in jih več ranilo, kar po navedbah lokalnih medicinskih virov predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra lani. Poročila o smrtnih žrtvah prihajajo iz več delov enklave, kjer so bili Palestinci tarča zračnega in kopenskega ognja. Izraelska vojska trdi, da so bili njeni ukrepi odziv na predhodne kršitve premirja, medtem ko palestinska stran opozarja na naraščajočo krhkost dogovora in vse večje število civilnih žrtev. Na političnem prizorišču je gibanje Hamas v nedeljo sporočilo, da je pripravljeno razpustiti svojo vlado v Gazi. To bi se zgodilo pod pogojem, da nadzor nad ozemljem prevzame palestinski tehnokratski odbor, kot to predvideva mirovni načrt pod okriljem Združenih držav Amerike. Kljub tej napovedi Hamas ni podal natančnega časovnega okvira za prenos oblasti. Načrt sicer predvideva nadzor s strani posebnega odbora pod vodstvom administracije Donalda Trumpa, vendar člani tega telesa še niso bili javno imenovani. Medtem ko se nasilje nadaljuje, iz Izraela prihajajo poročila o pripravah na novo ofenzivo v Gazi, ki naj bi se začela v marcu. Hkrati izraelska policija preiskuje visokega uradnika v kabinetu premierja Benjamina Netanjahuja zaradi suma uhajanja zaupnih vojaških informacij nemškemu mediju. Razmere ostajajo napete tudi na širšem regionalnem nivoju, saj se krepijo trenja med Teheranom in Washingtonom, kar dodatno ogroža stabilnost mirovnih prizadevanj na Bližnjem vzhodu.

Teheran je v nedeljo ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z napovedjo povračilnih ukrepov proti vojaškim oporiščem Združenih držav Amerike in Izraela. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v nagovoru, ki ga je prenašala državna televizija, dejal, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vsa ameriška pomorska in kopenska središča ter "zasedeno ozemlje", s čimer je ciljal na Izrael, postala legitimne tarče iranskih sil. Napetosti so narasle po Trumpovih opozorilih, da so ZDA pripravljene vojaško posredovati, če iranski režim ne bo prenehal s krvavim zatiranjem protivladnih protestov. Izraelska vojska je zaradi možnosti ameriškega napada in morebitnega iranskega odgovora razglasila stanje najvišje pripravljenosti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem izrazil podporo iranskim protestnikom v njihovem boju za svobodo in poudaril, da Izrael pozorno spremlja dogajanje v sosednji državi. Po podatkih aktivistov za človekove pravice se število žrtev med demonstranti strmo povečuje; nekatere ocene navajajo že več kot 460 mrtvih, opozicijski viri pa poročajo celo o 2000 ubitih v zadnjih 48 urah. Iransko politično vodstvo za nemire, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, nato pa prerasli v odkrito nasprotovanje verski oblasti, obtožuje Washington. Medtem ko je predsednik Masud Pezeškian nakazal pripravljenost na reševanje gospodarskih težav prebivalstva, konservativni del politike v parlamentu stopnjuje retoriko s protiameriškimi slogani. Ameriški uradniki so medtem potrdili, da je bil predsednik Trump seznanjen z novimi možnostmi za vojaške udare v Iranu, čeprav končna odločitev o napadu še ni bila sprejeta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade izrazil močno podporo iranskim državljanom, ki protestirajo proti trenutnemu režimu v Teheranu. Netanjahu je poudaril, da Izrael pozorno spremlja razmere v državi, kjer so se demonstracije za svobodo razširile po celotnem ozemlju. Po njegovih besedah narod Izraela in ves svet z občudovanjem gledata na pogum Irancev, hkrati pa je ostro obsodil nasilje in poboje nedolžnih civilistov, ki jih izvaja tamkajšnja oblast. Izraelski voditelj je napovedal, da bosta Izrael in Iran ponovno postala tesna partnerja, ko bo iransko ljudstvo osvobojeno "jarma tiranije". Verjame, da bo padec sedanjega režima prinesel obdobje sodelovanja, ki bo koristilo obema narodoma in prispevalo k miru ter blaginji v regiji. Podobno mnenje je izrazil tudi ameriški veleposlanik v Izraelu Michael Huckabee, ki je ocenil, da bi konec teokratskega režima v Teheranu pomenil tudi konec podpore militantnim skupinam, kot so Hamas, Hezbolah in Hutiji. Medtem ko Netanjahu pošilja sporočila solidarnosti, so se iz Irana že odzvali nekdanji vojaški poveljniki, ki grozijo s povračilnimi ukrepi. Mohammad Bagher Ghalibaf, nekdanji poveljnik iranske Revolucionarne garde, je opozoril, da bodo v primeru kakršnega koli napada na Iran tarča postali Izrael ter ameriška oporišča in ladje v regiji. Razmere ostajajo izjemno napete, saj se retorika med državama stopnjuje v času notranje nestabilnosti v Iranu.

V najnovejšem valu nasilja na območju Gaze so izraelske sile v dveh ločenih incidentih ubile najmanj tri Palestince, kar je dodatno zaostrilo razmere kljub veljavnemu premirju. Po poročanju lokalnih zdravstvenih oblasti je bil en moški ubit v soseski Tuffah v mestu Gaza, dve osebi pa sta izgubili življenje v kraju Bani Suhaila vzhodno od Khan Younisa. Izraelska vojska navedb o teh incidentih ni podrobneje komentirala, so pa podobni dogodki zabeleženi tudi na Zahodnem bregu, kjer je bil v Hebronu ubit Palestinec. Hkrati je gibanje Hamas v nedeljo sporočilo, da je pripravljeno razpustiti svojo trenutno vlado v Gazi. To bi se zgodilo pod pogojem, da nadzor nad ozemljem prevzame palestinski tehnokratski vodstveni odbor, kot je predvideno v mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike. Časoven okvir za to tranzicijo ostaja nejasen, postopek pa naj bi nadzoroval tako imenovani "odbor za mir" pod vodstvom Donalda Trumpa, čeprav člani tega telesa še niso bili javno imenovani. Napetosti se stopnjujejo tudi znotraj Izraela, kjer so palestinski državljani Izraela protestirali proti policijskemu nasilju, potem ko je bilo letos ubitih že 16 Palestincev. Medtem ko se spopadi nadaljujejo, se izraelska vlada premiera Netanjahuja sooča z notranjo preiskavo zaradi suma uhajanja zaupnih vojaških informacij nemškemu mediju, kar dodatno zapleta politično situacijo v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na tedenski seji vlade izjavil, da Izrael pozorno spremlja zaostrovanje protivladnih demonstracij v Iranu. Netanjahu je poudaril, da so se protesti za svobodo razširili po celotni državi, in izrazil občudovanje nad pogumom iranskih državljanov, ki se upirajo režimu. Po njegovih besedah dogajanje v Iranu s pozornostjo spremlja celoten svet, saj so se napetosti v regiji v zadnjem obdobju močno stopnjevale. Hkrati z opazovanjem notranjih nemirov v Iranu izraelske obrambne sile pripravljajo načrte za morebitne povračilne ukrepe proti infrastrukturi gibanja Hezbolah v Libanonu. Ta militantna skupina, ki uživa močno podporo Teherana, ostaja eden ključnih virov nestabilnosti na izraelski severni meji. Izraelsko vodstvo meni, da so dogodki v Teheranu in dejavnosti Hezbolaha v Libanonu tesno povezani s širšo strateško varnostjo judovske države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko notranja destabilizacija Irana vplivala na njegovo zmožnost financiranja in oboroževanja zavezniških milic v regiji. Izrael s svojimi izjavami krepi pritisk na Teheran, medtem ko se v Libanonu krepijo napetosti zaradi vprašanj razorožitve in zunanjega vmešavanja, kar dodatno otežuje že tako zapletene diplomatske odnose na Bližnjem vzhodu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian in predsednik parlamenta Mohammad Bager Galibaf sta za obsežne protivladne proteste v Iranu neposredno obtožila Združene države Amerike in Izrael. Pezeškian je v televizijskem nagovoru 11. januarja poudaril, da Washington in Tel Aviv spodbujata nemire z namenom destabilizacije države, medtem ko je Galibaf protestno gibanje označil za "teroristično vojno" in poskus ustvarjanja pogojev za ameriško vojaško intervencijo. Iranske oblasti so ob tem zagrozile s povračilnimi ukrepi in napovedale, da bodo ameriške sile in Izrael postale legitimne tarče, če bo prišlo do kakršnega koli napada na islamsko republiko. Na drugi strani sta Izrael in ZDA izrazila neposredno podporo protestnikom. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je izjavil, da si iransko ljudstvo zasluži boljšo prihodnost in svobodo, premier Benjamin Netanjahu pa je pohvalil pogum državljanov, ki se upirajo režimu. Po navedbah nevladnih organizacij je v nemirih, ki so se začeli konec decembra zaradi globoke gospodarske krize in padca vrednosti riala, umrlo že najmanj 203 ljudi. Iranske oblasti so v odziv na dogajanje omejile dostop do spleta, ki je v nekaterih delih države onemogočen že več kot 60 ur. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi diplomatskih stikov med ZDA in Izraelom, saj sta se o situaciji po telefonu pogovarjala ameriški državni sekretar Marco Rubio in premier Netanjahu. Medtem ko iransko vodstvo napoveduje stroge kazni za aretirane demonstrante, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne širše regionalne posledice teh notranjih nemirov.

Izraelska policija je v nedeljo pridržala tesnega sodelavca in vodjo kabineta premierja Benjamina Netanjahuja zaradi suma oviranja preiskave o odtekanju zaupnih podatkov. Preiskava se osredotoča na domnevno nepooblaščeno razširjanje tajnih vojaških informacij, ki so neposredno povezane z vojno operacijo proti palestinskemu gibanju Hamas v Gazi. Po poročanju izraelskih medijev naj bi osumljenec posredoval dokumente, ki so vplivali na javno mnenje in potek pogajanj o izpustitvi talcev. Dogodek je sprožil nov val političnih napetosti v državi, saj kritiki opozarjajo na morebitno zlorabo obveščevalnih podatkov za politične namene predsednika vlade. Netanjahujev kabinet je v odzivu zanikal kakršno koli vpletenost ali nepravilnosti, vendar aretacija pomembnega člana osebja v času aktivnih spopadov predstavlja resen varnostni in etični izziv za trenutno vlado. Aretacija sledi obdobju povečane varnostne paranoje v Izraelu, ki so jo v preteklih mesecih zaznamovali tudi poskusi fizičnega ogrožanja premierja. Pravosodni organi zdaj preučujejo, ali je šlo pri uhajanju informacij za namerno manipulacijo z namenom spodkopavanja protestov družin talcev, ki zahtevajo takojšnje premirje.

Izraelska policija je pridržala in zaslišala Cahija Bravermana, vodjo kabineta premierja Benjamina Netanjahuja, zaradi suma oviranja preiskave o nepooblaščenem razkrivanju zaupnih obveščevalnih podatkov. Po poročanju medijev naj bi Braverman poskušal vplivati na potek preiskave, ki se nanaša na uhajanje strogo zaupnih dokumentov nemškemu časniku Bild. Gre za incident, ki je močno pretresel izraelski politični vrh in varnostne službe v času trajajočih vojaških operacij. Preiskovalci Bravermanu očitajo, da je s svojim ravnanjem skušal preprečiti odkritje vira, ki je posredoval občutljive informacije tujim medijem. Ti podatki naj bi bili prilagojeni tako, da so podpirali vladno retoriko glede pogajanj o talcih in namerno diskreditirali zahteve protestnikov v Izraelu. Policija za zdaj ni razkrila podrobnosti o načinu oviranja postopka, vendar potrditev pridržanja kaže na resnost obtožb, ki segajo v najožji krog premierja. Afera, v katero je vpletenih več uslužbencev kabineta, postavlja Netanjahuja v neugoden položaj, saj kritiki trdijo, da je kabinet manipuliral z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev. Premier Netanjahu se je od navedb distanciral, vendar so preiskave v teku in bi lahko vodile do širših pravnih posledic za njegovo administracijo. Primer poudarja napetosti med politično oblastjo in izraelskimi varnostnimi agencijami glede varovanja državnih skrivnosti.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

V Iranu so se v začetku januarja stopnjevali množični protesti, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo sprevrželi v neposreden upor proti teokratski nadvladi. Po poročilih so demonstracije zajele že več kot 22 provinc in 185 mest, vključno s prestolnico Teheran in obmejnimi območji. Protestniki so obsodili gospodarsko krizo, ki so jo povzročili mednarodne sankcije in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute, obenem pa zahtevajo politične spremembe. Iranske oblasti so na upor odgovorile s krvavo zatiranjem. Iranska revolucionarna garda in vojaške sile so začele z nasilnimi ukrepi za zaščito režima, pri čemer so nekateri viri poročali o velikem številu žrtev v bolnišnicah. Kljub grožnjam vlade s smrtnimi kaznimi in stopnjevanju represije ameriški misleci ocenjujejo, da režim protestov morda ne bo mogel zlahka zadušiti. K uporu in zasedbi mestnih središč je pozval tudi sin pokojnega šaha Reza Pahlavi. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, pri čemer so se na spletnih omrežjih pojavili številni izrazi podpore iranskemu ljudstvu. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti državne ureditve, analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih, saj je gnev prebivalstva zaradi pomanjkanja in omejevanja svobode dosegel kritično točko.

Uradne državne fotografije Izraela, ki so bile objavljene v preteklem letu, so se znašle pod drobnogledom strokovnjakov in javnosti zaradi očitne digitalne obdelave. Analize so pokazale, da so fotografije, ki prikazujejo premierja Benjamina Netanjahuja na ključnih mednarodnih dogodkih, vključno z obiski v Združenih narodih in srečanji glede mirovnih načrtov za Gazo, prirejene tako, da prva dama Sara Netanjahu na njih izgleda opazno mlajša. Odkritje je v državi sprožilo val kritik med novinarji, pravniki in člani politične opozicije. Kritiki poudarjajo, da takšno poseganje v vizualno gradivo krši stroge etične kodekse in ogroža verodostojnost državnih arhivov, ki bi morali služiti kot objektiven zgodovinski zapis. Državne službe so pod obtožbo, da so namesto dokumentiranja realnosti distribuirale olepšano različico zgodovinskih dogodkov. Kljub temu da gre na prvi pogled za vprašanje estetike, zadeva v Izraelu odmeva kot vprašanje transparentnosti in integritete državnih institucij. Strokovnjaki opozarjajo, da digitalno spreminjanje uradnih vladnih fotografij zamegljuje mejo med resnico in propagando, kar v trenutnih napetih političnih razmerah v regiji še dodatno spodkopava zaupanje javnosti v uradne vire informacij.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je naznanil, da bo bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov prevzel vodenje posebnega odbora za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Glavna naloga omenjenega odbora bo nadzor nad izvajanjem premirja v Gazi. Mladenov, ki velja za izkušenega diplomata na področju bližnjevzhodnih vprašanj, bo imel ključno vlogo pri usklajevanju dejavnosti med Združenimi državami Amerike in regionalnimi akterji. Imenovanje Mladenova, nekdanjega posebnega odposlanca Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, odraža prizadevanja nove ameriške administracije za vzpostavitev trdnejših nadzornih mehanizmov v regiji. Kot izkušeni poznavalec balkanske in mednarodne politike bo moral Mladenov krmariti med kompleksnimi interesi Izraela in palestinskih skupin, pri čemer bo njegovo delo neposredno vplivalo na stabilnost območja. Odločitev za imenovanje diplomata zunaj neposrednega ameriškega političnega kroga nakazuje na Trumpovo namero po vključitvi mednarodnih strokovnjakov v reševanje konfliktov. Izraelska stran je imenovanje sprejela z odobravanjem, saj Mladenov velja za uravnoteženega pogajalca, ki dobro pozna razmere na terenu in je v preteklosti že uspešno sodeloval z vsemi ključnimi deležniki v konfliktu.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.