Cene plemenitih kovin so se na svetovnih trgih v ponedeljek znatno povišale, saj so vlagatelji burno reagirali na povečana geopolitična tveganja po ameriški aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Cena zlata se je na promptnem trgu povzpela za 2,1 odstotka in presegla vrednost 4.420 dolarjev za unčo, medtem ko je srebro pridobilo skoraj pet odstotkov vrednosti. Tržni analitiki izpostavljajo, da negotovost glede prihodnosti Venezuele in morebitni odzivi njenih zaveznic ustvarjajo pritisk na surovinske trge, kar vlagatelje sili v iskanje varnih naložb. Naraščajoča nestabilnost v tej z nafto bogati latinskoameriški državi je povzročila takojšen odziv na mednarodnih borzah, kjer sta zlato in srebro dosegla rekordne ravni. Operacija Združenih držav Amerike proti Maduru je sprožila strahove pred širšimi regionalnimi konflikti ali prekinitvami v oskrbi z drugimi ključnimi surovinami. Vlagatelji po vsem svetu zdaj pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Caracasu in Washingtonu, saj bi dolgotrajna politična kriza lahko še dodatno destabilizirala globalne finančne tokove in spodbudila nadaljnjo rast cen plemenitih kovin.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro, je NBC News poročal, da so zavezniki in nasprotniki ZDA zaskrbljeni zaradi grožnje novih intervencij. Bloomberg je poročal, da je Trump vzpostavil nov svetovni red. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petro obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in zagrozil z operacijo proti njemu.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80, poroča The New York Times. Ministrstvo za pravosodje je Madura in njegovo ženo obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom. Javni plesi predsednika Madura naj bi bili 'zadnja kaplja' za Trumpovo odločitev o njegovi aretaciji.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev se je premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu leta 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev. Skupno premoženje te elitne skupine je tako doseglo novo najvišjo vrednost v zgodovini, in sicer 11,9 bilijona dolarjev. Glavni dejavniki za tolikšno rast so bili vztrajno zanimanje za umetno inteligenco, ki je poganjalo delnice velikih ameriških tehnoloških podjetij, ter visoke rasti na trgih kriptovalut in plemenitih kovin. Analiza kaže na močno koncentracijo bogastva, saj je zgolj osem posameznikov ustvarilo četrtino celotnega prirasta. Med največjimi zmagovalci preteklega leta je bil tudi Donald Trump, pomemben delež k rasti pa je prispeval Larry Ellison, predsednik upravnega odbora družbe Oracle. Ta izjemen skok premoženja poudarja vse večji razkorak v svetovni porazdelitvi bogastva, ki ga poganjajo specifični tehnološki in finančni sektorji.

Ameriški dolar se je v sredo, 31. decembra 2025, po objavi ugodnih podatkov o zaposlovanju v Združenih državah Amerike nekoliko okrepil in nadomestil del predhodnih izgub. Kljub temu je valuta v celotnem letu 2025 izgubila več kot devet odstotkov svoje vrednosti, kar predstavlja najslabši letni rezultat po letu 2017. Na gibanje tečaja so skozi celotno leto vplivali predvsem številni rezi obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), proračunska negotovost ter nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da bi se dolar lahko v prihodnje še dodatno oslabil, če bo novi guverner Feda nadaljeval z agresivnim zniževanjem obrestnih mer. Čeprav so zadnji podatki s trga dela presegli pričakovanja in kratkoročno spodbudili povpraševanje po dolarju, dolgoročni trend ostaja negotov. Trgi se odzivajo predvsem na strukturne spremembe v ameriški fiskalni politiki in pričakovanja glede nadaljnjih monetarnih ukrepov, ki bodo zaznamovali začetek leta 2026.

Elon Musk je leto 2025 sklenil na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, potem ko se je njegovo premoženje v enem letu povečalo za približno 190 milijard dolarjev. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je k rasti ključno prispevala visoka ocena vrednosti podjetja SpaceX, ki se je približala 800 milijardam dolarjev. Skupno premoženje 500 najbogatejših posameznikov na svetu se je v tem letu povečalo za 2,2 bilijona dolarjev in doseglo skupno vrednost 12 bilijonov dolarjev. Na prerazporeditev mest pod vrhom lestvice so močno vplivala nihanja na trgu, ki jih je povzročil razvoj umetne inteligence. Ta je hitro nagradila določene tehnološke gigante, hkrati pa povzročila razhajanja med različnimi lestvicami bogatašev zaradi zahtevnega ocenjevanja vrednosti zasebnih sredstev. Muskova utrditev vodilnega položaja je neposredna posledica uspehov njegovih ključnih podjetij, predvsem SpaceX in Tesla, ki sta v zadnjem kvartalu leta zabeležili rekordne rezultate.

Zohran Mamdani je bil slovesno zaprisegel kot župan New Yorka. Prvič v zgodovini je župan prisegel na starodavnem Koranu. Mamdani, demokratični socialist, je kampanjo vodil s ciljem reševanja krize dostopnosti v enem najdražjih mest v Ameriki. Na zasebni polnočni slovesnosti na zgodovinski postaji podzemne železnice Old City Hall so bili prisotni njegova žena Rama Duwaji in njegovi starši. Izbira lokacije naj bi simbolizirala njegovo vizijo za delavski razred Newyorčanov.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Sektor umetne inteligence je leta 2025 doživel izjemen razcvet, ki je ustvaril več kot 50 novih milijarderjev. Investitorji so v zagonska podjetja s področja umetne inteligence vložili več kot 200 milijard dolarjev, kar predstavlja približno 50 % vseh globalnih sredstev. Po podatkih Forbesa je kitajski startup DeepSeek ustanovitelja Lianga Wenfenga v januarju okronal z nazivom milijarderja, katerega neto vrednost je ocenjena na 11,5 milijarde dolarjev. Podjetje Anthropic je zbralo 16,5 milijarde dolarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Volodimir Zelenski je napovedal možnost predsedniških volitev takoj po sklenitvi dogovora o končanju ruske invazije. V novem mirovnem načrtu, usklajenem z ZDA, Ukrajina ne zahteva več odpovedi regiji Doneck. Zelenski je nakazal pripravljenost na kompromise glede ozemlja v vzhodni regiji Donbas, ki si jo lasti Rusija, s predlogom o umiku vojakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je na božični dan pogovarjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom Jaredom Kushnerjem o možnostih približevanja miru. Pogovor je trajal približno eno uro.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da opaža počasen, a stalen napredek v pogovorih z ZDA glede konflikta v Ukrajini. Hkrati je Moskva izdala ostro opozorilo evropskim partnerjem.

Iransko gospodarstvo bo v prihodnjem letu prešlo v novo obdobje z uvedbo nove valute, riala in korana. Po odobritvi odprave ničel iz nacionalne valute, ki je začela veljati marca, je bil proračun za leto 2026 pripravljen v novi valuti. Pričakuje se, da bodo nove bankovce postopoma prihajali na trg, da bi v petih letih vzpostavili nov valutni sistem v državi.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da so se ZDA približale rešitvi ukrajinskega konflikta bolj kot kdaj koli prej in da bi se lahko kriza rešila v naslednjih 90 dneh. Opozoril je tudi, da bo zima v Ukrajini surova.

Ameriška agencija Bloomberg poroča, da je ruski izvoz nafte dosegel najvišjo raven od maja 2023. Povprečni dnevni obseg dobav ruske nafte je v zadnjih štirih tednih dosegel vrhunec od maja 2023.

Aleksander Šohin, vodja Ruskega združenja industrijalcev in podjetnikov, je predstavil idealne parametre za rusko gospodarstvo do konca leta 2026. Po njegovem mnenju bi morala ključna obrestna mera znašati 12 %, inflacija med 4 in 5 %, tečaj rublja pa med 90 in 95 za dolar. Šohin meni, da bi oslabitev rublja koristila velikim podjetjem in državnemu proračunu.

Donald Trump je po vrnitvi v Belo hišo januarja spremenil desetletja ameriške trgovinske politike z uvedbo carin, s čimer je zgradil zid okoli odprtega gospodarstva. Washington Post pa poroča, da Trump zaman poskuša obuditi delovna mesta v proizvodnji, ki se ne bodo vrnila.

Industrijska proizvodnja v ZDA je novembra nepričakovano zrasla za 0,2 % na mesečni ravni, kar je letno rast potisnilo na 2,52 %. To je najmočnejša letna rast od aprila 2022. Proizvodnja v ameriški predelovalni industriji je ostala nespremenjena.

Predhodni podatki o naročilih trajnih dobrin v ZDA za oktober so razočarali, saj so naročila padla za 2,2 % na mesečni ravni, kar je precej slabše od pričakovanega 1,5-odstotnega padca. Kljub temu je rast na letni ravni še vedno presegala inflacijo in znašala 4,7 %. Osnovna naročila (brez transporta) so se povečala za 0,2 % na mesečni ravni, kar je počasneje od septembrskih 0,7 % in pod pričakovanji (+0,3 %). To je že sedmi zaporedni mesec rasti osnovnih naročil trajnih dobrin.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Ameriške delnice so ob začetku prazničnega tedna zabeležile rahlo rast. Indeks S&P 500 je zrasel za 0,4 % in se približal rekordni vrednosti. Pričakuje se, da bo teden na Wall Streetu miren.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da vojaška operacija proti Venezueli ostaja možnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko blokada tankerjev, ki jo je uvedla ZDA proti Venezueli, sproža pravne polemike in zaskrbljenost glede njene zakonitosti brez soglasja kongresa, kar bi lahko pomenilo dejanje vojne proti vladi Nicolasa Madura.

TikTok je podpisal sporazum o prodaji svojega ameriškega poslovanja trem ameriškim investitorjem, Oracle, Silver Lake in MGX, kar bo zagotovilo nadaljnje delovanje priljubljene platforme za deljenje videoposnetkov v Združenih državah Amerike. S tem sporazumom naj bi investitorji dobili večinski delež v novi ameriški enoti.

Število Američanov, ki so prvič vložili zahtevke za nadomestilo za brezposelnost, ostaja na nizki ravni, kot je bila v zadnjih štirih letih, in znaša 224.000. To kaže, da trg dela kljub prazničnemu tednu ob zahvalnem dnevu ostaja stabilen.

Bela hiša pripravlja nov krog sankcij proti ruskemu energetskemu sektorju, ki bi jih uvedli, če Moskva zavrne mirovni sporazum z Ukrajino, ki ga je predlagal Trump. Po poročanju Bloomberga naj bi bile sankcije tokrat še močnejše, saj ZDA razmišljajo o možnostih, kot so ciljanje na plovila v ruski tako imenovani 'senčni floti' tankerjev, ki se uporabljajo za prevoz ruske nafte, ter trgovce, ki posredujejo pri transakcijah. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k...

Poleg estonskega zunanjega ministrstva so incident potrdili tudi drugi viri, med njimi Bloomberg. Trije ruski mejni stražarji naj bi za približno 20 minut nezakonito vstopili na ozemlje Estonije, ki je članica NATA. Estonija ima z Rusijo več kot 290 kilometrov meje in je bila v zadnjih mesecih večkrat izpostavljena grožnjam iz Rusije.

Donald Trump je v nagovoru narodu poudaril gospodarske dosežke in napovedal izplačilo 'bojevniške dividende' v višini 1.776 dolarjev za 1,45 milijona pripadnikov ameriške vojske. Del sredstev za dividendo naj bi bil pridobljen iz carin.

Donald Trump je v noči na četrtek nagovoril ameriško javnost v živo. V govoru, katerega vsebina ni bila vnaprej znana, je po poročanju agencije Bloomberg izkoristil priložnost, da bi poudaril svoje dosežke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Natančna vsebina govora ni znana.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi od ruskega predsednika Vladimirja Putina zahteval, da Rusija prevzame nazaj protiletalske sisteme S-400, ki jih je Turčija kupila pred skoraj desetletjem. S tem naj bi Turčija poskušala izboljšati odnose z Združenimi državami in se ponovno vključiti v program F-35, saj je nakup S-400 blokiral njeno udeležbo v tem programu. Kremelj novice ni potrdil.

Amazon se pogovarja z OpenAI o morebitni investiciji, ki bi lahko presegla 10 milijard dolarjev. Dogovor bi vključeval uporabo Amazonovih čipov AWS Trainium s strani OpenAI.

Volkswagen in BMW naj bi razvijala električna vozila s podaljšanim dosegom (EREV), ki so v Kitajski že zelo priljubljena. Ta vozila omogočajo električno vožnjo brez skrbi glede prazne baterije.

Bloomberg je objavil seznam 25 najboljših turističnih destinacij za leto 2026, med katerimi je tudi Tajpej. Tajvansko mesto je edino s tega otoka, ki se je uvrstilo na seznam, predvsem zaradi svoje kulinarike, ki združuje tradicionalne ulične prigrizke in moderno restavracijsko kulturo.

Evropska komisija naj bi razmišljala o tem, da bi avtomobilskim proizvajalcem dovolila prodajo novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje tudi po letu 2035. Ta poteza naj bi kratkoročno pomagala proizvajalcem avtomobilov, dolgoročno pa naj bi prinesla tveganja za razvoj električne mobilnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podaljšal prepoved dobave ruske nafte in naftnih derivatov, ki so predmet omejitve cen, do 30. junija 2026. Ukrep je podaljšanje prejšnje odločitve, ki je bila sprejeta kot odgovor na uvedbo omejitve cen ruske nafte s strani držav G7 in Evropske unije.

Interactive Brokers bo sedaj malim vlagateljem omogočil financiranje individualnih borznoposredniških računov s stabilnimi kovanci. Ta korak je namenjen ohranjanju koraka s čedalje bolj konkurenčnim trgom maloprodajnega trgovanja, poroča Bloomberg. Podjetje s sedežem v Greenwichu v Connecticutu konkurira tekmecem, vključno z Robinhood Markets.

Volodimir Zelenski je ocenil pogovore z ZDA v Berlinu kot produktivne, a hkrati nakazal, da Ukrajina in ZDA nista dosegli soglasja o vseh spornih vprašanjih. Pogovori med Ukrajino in ZDA se sicer nadaljujejo v Berlinu brez prisotnosti Zelenskega.

Po množičnem streljanju na plaži Bondi Beach, v katerem je umrlo 16 ljudi med judovskim praznovanjem, se Avstralija pripravlja na zaostritev zakonodaje o orožju. Policija je bila poklicana na Campbell Parade ob plaži Bondi Beach. Mediji so poročali o muslimanskem prodajalcu hrane, ki je reševal življenja.

Število smrtnih žrtev antisemitskega napada na plaži Bondi je naraslo na najmanj 16, 40 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad naj bi trajal več kot 10 minut. Avstralija je doživela enega najsmrtonosnejših pokolov v svoji zgodovini, ko sta dva strelca odprla ogenj na judovski praznik na plaži Bondi v Sydneyju.

Po množičnem streljanju na praznovanju Hanuke na plaži Bondi Beach v Sydneyju, v katerem je umrlo 15 ljudi, je avstralski premier Anthony Albanese predlagal strožje nacionalne zakone o orožju. Obljubil je pregled zakonodaje o orožju in izrazil podporo judovski skupnosti. Storilca napada sta bila oče in sin pakistanskega porekla.