Združeno kraljestvo je v petek, 16. januarja, napovedalo dodelitev nujne finančne pomoči Ukrajini v višini 20 milijonov funtov oziroma približno 26,7 milijona ameriških dolarjev. Sredstva so namenjena popravilu in krepitvi energetske infrastrukture, ki je bila v zadnjem obdobju tarča obsežnih poškodb. Britanska vlada je v uradni izjavi poudarila, da je cilj te podpore izboljšanje energetske varnosti države sredi zaostrenih razmer. Finančni paket bo omogočil nujna vzdrževalna dela na omrežju, kar je ključnega pomena za nemoteno oskrbo prebivalstva z električno energijo in ogrevanjem. Britanska stran je ob tem izpostavila svojo zavezanost dolgoročni podpori ukrajinskemu energetskemu sistemu, ki ostaja prednostna naloga pri zagotavljanju stabilnosti v regiji. Pomoč bo po navedbah uradnega Londona izplačana takoj, da bi preprečili nadaljnje sesutje kritičnih sistemov. Ta poteza sledi vrsti prejšnjih donacij in tehnične pomoči, ki jih je Združeno kraljestvo namenilo Kijevu za obnovo uničene civilne infrastrukture.

Združeno kraljestvo je na zadnji dražbi za sheme zelene energije zagotovilo rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar predstavlja ključen korak k uresničitvi cilja o popolnoma čistem energetskem sistemu do leta 2030. Energetski minister Ed Miliband je izid dražbe označil za monumentalni uspeh, ki bo zagotovil energijo za približno 12 milijonov gospodinjstev. V okviru sedmega kroga dodeljevanja sredstev je bilo izbranih šest novih projektov, ki so kljub prvotnim strahovom glede visokih stroškov dosegli ceno okoli 91 funtov na megavatno uro. Kljub optimizmu vlade se projekt sooča z močnimi kritikami opozicije in nekaterih strokovnjakov zaradi finančnih obremenitev za končne porabnike. Kritiki, med katerimi izstopa senčna ministrica za energijo Claire Coutinho, opozarjajo, da bodo subvencije, ki jih bo vlada zagotavljala razvijalcem v naslednjih 20 letih, povzročile povišanje zneskov na položnicah za elektriko. Letni strošek subvencij bi lahko dosegel do 1,8 milijarde funtov, kar bi neposredno obremenilo britanske davkoplačevalce, saj so pogodbe indeksirane z inflacijo. Analitiki poudarjajo, da je bila ta dražba preizkus vladne agende za gospodarsko rast in energetsko neodvisnost. Čeprav so trenutne veleprodajne cene električne energije nižje od dogovorjenih cen na dražbi, vlada trdi, da bo dolgoročno zmanjšanje odvisnosti od plina znižalo skupne stroške energije. Uspeh dražbe prihaja po lanskem letu, ko državi ni uspelo privabiti nobenega ponudnika za vetrne elektrarne na morju, kar je tokratni rezultat postavilo v še pomembnejši strateški okvir.

Britanske oblasti so nizozemski politični komentatorki in aktivistki Evi Vlaardingerbroek prepovedale vstop v Združeno kraljestvo. Odločitev vlade premierja Keira Starmerja je sprožila ostre odzive v desnih političnih krogih, kjer potezo označujejo za politično motivirano omejevanje svobode govora. Vlaardingerbroekova, ki je znana po svojih populističnih in konservativnih stališčih, je novico o prepovedi sama potrdila v javni objavi. Britansko ministrstvo za notranje zadeve uradno ne komentira posameznih primerov, vendar so v preteklosti podobne ukrepe utemeljevali z ohranjanjem javnega reda in preprečevanjem širjenja idej, ki bi lahko spodbudile nemire. Aktivistka je bila v preteklosti kritična do britanske laburistične vlade, kar njeni podporniki izpostavljajo kot glavni razlog za onemogočanje njenega obiska. Dogodek odpirajo širšo razpravo o mejah svobode gibanja političnih akterjev znotraj Evrope in vplivu britanskega izstopa iz Evropske unije na tovrstne postopke. Medtem ko vlada trdi, da deluje v interesu nacionalne varnosti, kritiki opozarjajo na nevarnost ustvarjanja črnih seznamov političnih nasprotnikov, kar bi lahko dolgoročno škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Haagom.

Dva propalestinska aktivista, povezana s skupino Palestine Action, sta prekinila gladovno stavko, ki je trajala več tednov in velja za eno najdaljših v zgodovini Združenega kraljestva. Heba Muraisi je pred prekinitvijo stavke pristala v bolnišnici zaradi slabega zdravstvenega stanja.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Vlada Združenega kraljestva je na zadnji dražbi za sheme zelene energije zagotovila rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar predstavlja največji tovrstni uspeh v Evropi doslej. Zadnji krog pogodb vključuje šest novih projektov, ki bodo razporejeni na različnih obalnih območjih države. Čeprav je bilo lansko leto zabeleženo rekordno število posameznih projektov, letošnji izid pomeni bistven preskok v skupni energetski zmogljivosti, kar krepi britanski položaj na področju trajnostnih virov. Na objavo se je odzval sindikat delavcev na morju RMT, ki je izpostavil pomen politične volje pri investicijah v čisto energijo. Generalni sekretar sindikata Eddie Dempsey je poudaril, da rekordna dražba kaže na obseg možnosti, ki se odprejo ob strateških državnih naložbah. Sindikati ob tem pričakujejo, da bodo tovrstne naložbe prinesle tudi stabilna delovna mesta in dolgoročno energetsko varnost za regijo. Sredstva in pogodbe, dodeljene v tem krogu, so del širše strategije za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in doseganje podnebnih ciljev. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povečanje zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju ključno za stabilizacijo cen električne energije v prihodnosti. Projekt ne predstavlja le tehnološkega napredka, temveč tudi pomemben gospodarski mejnik za britanski energetski sektor.

Britanska vlada je v zadnjem krogu dražbe za razliko v ceni (CfD) podelila pogodbe za rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju. Gre za največje posamično javno naročilo vetrne energije v britanski in evropski zgodovini, ki naj bi po navedbah Londona državo trdno postavilo na pot do uresničitve misije o čisti energiji do leta 2030. Pridobljeni projekti bodo proizvedli dovolj električne energije za napajanje približno 12 milijonov britanskih gospodinjstev. Rezultati sedmega kroga dražbe so presegli prejšnje rekorde in so ključni za strategijo Združenega kraljestva pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. Po neuspehu preteklega leta, ko v določeni kategoriji ni bilo oddanih ponudb, so novi pogoji dražbe privabili številne investitorje, kar potrjuje obnovljeno zaupanje v trg obnovljivih virov energije. Vlada poudarja, da bodo ti projekti znatno prispevali k energetski neodvisnosti in znižanju stroškov za potrošnike v prihodnosti. Strokovnjaki izpostavljajo, da uspeh dražbe kaže na odpornost sektorja kljub naraščajočim stroškom materialov in logistike, s katerimi se panoga spopada v zadnjem obdobju. Nova zmogljivost bo dopolnila že obstoječo infrastrukturo in utrdila položaj Združenega kraljestva kot enega izmed vodilnih svetovnih akterjev na področju vetrne energije na morju.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Britanska vlada naj bi prihodnji teden uradno odobrila gradnjo novega, obsežnega kompleksa kitajskega veleposlaništva v neposredni bližini londonskega finančnega središča. Načrtovano veleposlaništvo na lokaciji Royal Mint Court bi postalo največje kitajsko diplomatsko predstavništvo v Evropi, kar je sprožilo številne polemike glede nacionalne varnosti in strateških interesov Združenega kraljestva. Odločitev prihaja v času priprav na napovedani obisk premierja Keira Starmerja v Pekingu, ki je predviden za konec januarja. Kritiki, med katerimi so vidni politiki iz različnih strank, opozarjajo na tveganja zaradi bližine podzemnih optičnih kablov, ki prenašajo občutljive finančne podatke med Cityjem in Canary Wharfom. Nekdanja notranja ministrica Priti Patel je vlado obtožila popuščanja Kitajski in ogrožanja državne varnosti, medtem ko vlada vztraja, da je bil postopek načrtovanja neodvisen od politike. Projektu nasprotujejo tudi izgnanci iz Hongkonga in Ujgurji, ki se bojijo okrepljenega nadzora s strani kitajskih oblasti. Združitev več kitajskih vladnih stavb na eno lokacijo v vzhodnem Londonu bi po mnenju zagovornikov izboljšala diplomatsko učinkovitost, vendar nasprotniki opozarjajo, da gre za simbolno in praktično širitev kitajskega vpliva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov. Laburistični poslanci izražajo zaskrbljenost, da bo odobritev projekta razumljena kot uklonitev Pekingu pred pomembnimi bilateralnimi pogovori o trgovini in človekovih pravicah.

Britanska vlada bo ta teden uvedla novo kaznivo dejanje, namenjeno preprečevanju ustvarjanja intimnih podob brez privolitve, je napovedala ministrica za tehnologijo Liz Kendall. Ukrep je odgovor na vse večjo zaskrbljenost zaradi zlorabe tehnologije umetne inteligence za izdelavo tako imenovanih globokih ponaredkov (deepfakes). Zakonodaja se bo osredotočila na tiste, ki proizvajajo spolno eksplicitne vsebine, s katerimi se krši dostojanstvo in zasebnost posameznikov. Ministrica Kendallova je poudarila, da je nova uredba nujna zaradi hitrega razvoja tehnologije, ki omogoča enostavno manipulacijo slik. Britanske oblasti s tem korakom krepijo pravni okvir za zaščito žrtev, predvsem žensk in deklet, ki so najpogosteje tarče tovrstnih spletnih zlorab. Nova zakonodaja bo jasno določila sankcije za tiste, ki ustvarjajo takšne podobe, ne glede na to, ali so te javno deljene ali ne. Napovedana sprememba zakonodaje odraža širša prizadevanja Združenega kraljestva za regulacijo področja umetne inteligence in zagotavljanje varnosti v digitalnem okolju. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo to ena izmed prvih tovrstnih sistemskih ureditev v Evropi, ki neposredno naslavlja problem generativne umetne inteligence v povezavi z intimno zasebnostjo. Britanska vlada želi s tem poslati jasno sporočilo, da tehnološki napredek ne sme služiti kot orodje za nadlegovanje ali izkoriščanje.

Britanska vlada je uradno napovedala načrte za izgradnjo nove železniške proge med Birminghamom in Manchestrom, ki bo služila kot ključna nadgradnja prometne infrastrukture na severu Anglije. Projekt, ki je bil zaradi različnih razlogov večkrat odložen, naj bi izboljšal povezljivost med industrijskimi središči, vendar vlada v trenutni objavi še ni podala natančne časovnice za začetek ali zaključek del. Načrti vključujejo tako izgradnjo novih odsekov kot tudi posodobitev obstoječih železniških povezav. Kljub optimistični napovedi kritiki opozarjajo na pomanjkanje konkretnih podatkov o financiranju in izvedbi, kar vzbuja dvome o hitrosti realizacije projekta. Ministri naj bi podrobnosti o širitvi omrežja v prihodnjih dneh predstavili javnosti in parlamentu. Nova proga je del širšega vladnega prizadevanja za gospodarsko oživitev severnega dela države. Projekt velja za enega najpomembnejših infrastrukturnih posegov v zadnjih desetletjih, čeprav ostaja vprašanje, ali bo nova povezava v celoti nadomestila pretekle, delno opuščene načrte za hitre železnice v tej regiji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v ponedeljek predstavila obsežne spremembe zakonodaje na področju starševskega dopusta, ki bodo delavcem omogočile uveljavljanje pravice do neplačanega dopusta že s prvim dnem nove zaposlitve. Reforma, ki velja za enega ključnih stebrov programa laburistične stranke za izboljšanje delavskih pravic, vključuje tudi nove določbe za starše, ki so izgubili partnerja. Po novem bodo ti starši upravičeni do do enega leta dopusta, če njihov partner umre pred otrokovim prvim letom starosti. Premier Starmer je poudaril, da novi ukrepi vračajo dostojanstvo v središče delovnega procesa in zagotavljajo večjo varnost mladim družinam. Po vladnih ocenah bo pravica do neplačanega starševskega dopusta od prvega dne zaposlitve dalje neposredno koristila približno 1,5 milijona staršem, ki so bili doslej omejeni s časovnimi pogoji predhodne zaposlitve pri istem delodajalcu. Spremembe vključujejo tudi razširitev očetovskega dopusta in so del širšega zakonodajnega paketa, s katerim želi vlada posodobiti britanski trg dela. Reforma naj bi spodbudila večjo prožnost in olajšala usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja, hkrati pa zagotovila kritično podporo staršem v najbolj ranljivih življenjskih obdobjih, kot je izguba bližnjega.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Elon Musk, lastnik platforme X, je britansko vlado označil za fašistično in avtoritarno, s čimer se je zaostril spor glede regulacije umetne inteligence. Konflikt se je poglobil po tem, ko je London obtožil podjetje X nezadostnih zaščitnih ukrepov pri delovanju klepetalnika Grok. Britanska vlada trdi, da omenjena tehnologija v trenutni obliki žali žrtve in predstavlja tveganje za širjenje škodljivih vsebin. Kljub temu da je podjetje X že uvedlo določene omejitve pri uporabi umetne inteligence Grok, britanske oblasti vztrajajo, da ti ukrepi niso zadostni. London je platformi zagrozil s sankcijami, če ne bo ustrezno naslovila pomislekov glede varnosti in moderiranja vsebin. Musk se je na te pritiske odzval z ostrimi kritikami regulativne politike Združenega kraljestva, ki jo vidi kot poseg v svobodo govora. Napetosti med tehnološkim milijarderjem in britansko administracijo odražajo širši trend spopadanja med velikimi tehnološkimi podjetji in nacionalnimi regulatorji. Britanska vlada poudarja, da je njihova prednostna naloga zaščita državljanov pred morebitnimi zlorabami umetne inteligence, medtem ko Musk regulacijo interpretira kot obliko državne cenzure.

Ameriški milijarder Elon Musk je ostro kritiziral vlado Združenega kraljestva in jo obtožil fašističnih tendenc, potem ko so se v javnosti pojavili podatki o rekordnem številu aretacij zaradi komentarjev na družbenih omrežjih. Lastnik platforme X se je odzval na grafikon, ki prikazuje, da so britanske oblasti zaradi spletnih objav pridržale več kot 12.000 ljudi, kar je znatno več kot v drugih državah. Musk je v svojem zapisu neposredno vprašal, zakaj je britanska vlada »tako fašistična«, kar je sprožilo široko razpravo o svobodi govora na Otoku. To ni prvič, da je podjetnik kritičen do britanskega pravosodnega sistema; v preteklosti je državo že označil za policijsko državo. Njegovi komentarji prihajajo v času povečanih napetosti med njegovimi podjetji in evropskimi regulatorji. Evropska komisija je namreč podjetje X nedavno kaznovala z globo v višini 120 milijonov evrov zaradi domnevnega neizpolnjevanja določil akta o digitalnih storitvah. Musk se v zadnjem obdobju vse bolj politično aktivira na evropskem prizorišču, kjer med drugim izraža podporo stranki Alternativa za Nemčijo (AfD) in zagovarja omejevanje moči Evropske komisije. Njegove izjave o razmerah v Združenem kraljestvu odražajo širši spor glede meja svobode izražanja na internetu in vloge države pri nadzoru digitalnih vsebin. Britanske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar vztrajajo pri pregonu sovražnega govora in spodbujanja k nasilju na spletu.

Ameriški milijarder Elon Musk je stopnjeval besedni spor z britansko vlado in jo na svoji platformi X označil za fašistično. Odziv je sledil napovedi britanskih regulatorjev o preiskavi Muskovega klepetalnika z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI. Musk v zadnjem obdobju vse pogosteje kritizira uradni London, predvsem zaradi omejevanja svobode govora in regulacije tehnoloških velikanov. Spor se je osredotočil na delovanje umetne inteligence pri generiranju slik in vsebin na platformi X, ki bi lahko po mnenju britanskih oblasti spodbujale dezinformacije ali sovražni govor. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v odzivu na Muskove prejšnje provokacije poudarila pomen odgovorne regulacije spletnih vsebin, medtem ko Musk vztraja, da gre za neupravičeno cenzuro in napad na tehnološki razvoj. Napetosti med Muskom in Združenim kraljestvom se krepijo že od poletnih nemirov v državi, ko je milijarder prav tako ostro kritiziral delovanje policije in pravosodja. Trenutni spor glede preiskave sistema Grok predstavlja nov vrhunec v zaostrenih odnosih, ki bi lahko vplivali na prihodnje naložbe tehnoloških podjetij v britansko gospodarstvo in na razvoj zakonodaje o umetni inteligenci v Evropi.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Vlada Združenega kraljestva razmišlja o uvedbi obveznih testov vida in kognitivnih sposobnosti za starejše voznike. Poleg tega se napovedujejo spremembe zakonov o mobilnih skuterjih, ki veljajo že 40 let. Vozniki bencinskih in dizelskih vozil se lahko soočijo z višjimi stroški parkiranja, saj so nekatere občine, pod vodstvom laburistov, odobrile zvišanje cen do 49 odstotkov. Laburistična ministrica je branila nove ukrepe za omejevanje vožnje pod vplivom alkohola, ki so sprožili zaskrbljenost med lastniki pubov.

Britanska vlada je pozvala podjetje X v lasti Elona Muska, naj sprejme nujne ukrepe zaradi uporabe njihovega orodja za umetno inteligenco Grok, ki se uporablja za ustvarjanje pornografskih slik otrok. Britanska ministrica za tehnologijo Liz Kendall je v uradni izjavi poudarila, da so takšne dejavnosti nesprejemljive in da morajo tehnološka podjetja prevzeti polno odgovornost za vsebine, ki jih generirajo njihova orodja. Incident je sprožil buren odziv v britanski politiki, saj so preiskave pokazale, da so uporabniki zlorabljali napredne funkcije umetne inteligence za ustvarjanje globokih ponaredkov (deepfakes). Ministrica Kendallova je opozorila, da platforma X trenutno ne zagotavlja zadostnih varovalk, ki bi preprečile generiranje nezakonitih vsebin. Vlada od podjetja zahteva takojšnje poročilo o korakih za izboljšanje nadzora in varnosti. Problem generativne umetne inteligence in njene zlorabe za spolno izkoriščanje otrok postaja vse večji izziv za regulatorje po vsem svetu. Združeno kraljestvo s tem pozivom krepi pritisk na velike tehnološke platforme, naj uskladijo svoje delovanje z zakonom o spletni varnosti (Online Safety Act), ki predvideva visoke globe za tista podjetja, ki ne zaščitijo mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami. Elon Musk in vodstvo platforme X se na pozive britanske vlade za zdaj še nista javno odzvala.

Združeno kraljestvo je uvedlo prepoved oglaševanja hrane z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja na televiziji in spletu, s čimer naj bi iz otroške prehrane odstranili do 7,2 milijarde kalorij letno. Vlada to označuje kot vodilni ukrep na svetu za omejevanje debelosti otrok, saj je po vladnih statistikah debel en od desetih otrok, ki obiskujejo prvi razred.

Svojci in podporniki britanskega para, Lindsay in Craiga Foremana, ki sta že leto dni zaprta v Iranu, so na urad britanskega premierja na Downing Streetu 10 naslovili peticijo. Par so iranske oblasti pridržale januarja lani med njunim potovanjem z motorji po svetu, kasneje pa so ju obtožile vohunjenja. Družina in podporniki britansko vlado pozivajo k odločnejšemu ukrepanju in javni zaščiti svojih državljanov, saj menijo, da so obtožbe neutemeljene. Dogodek na Downing Streetu obeležuje prvo obletnico njunega pridržanja, v tem času pa so se pritiski na britansko zunanje ministrstvo stopnjevali. Družina poudarja, da se njuna situacija v iranskem zapornem sistemu ne izboljšuje, in od Londona zahteva, da primer obravnava kot prednostno diplomatsko vprašanje. Britanske oblasti so sicer v preteklosti že večkrat opozarjale na prakso Irana, ki tuje državljane uporablja kot vzvod v mednarodnih pogajanjih, vendar v tem specifičnem primeru javnost pričakuje konkretnejše rezultate.

Britansko ministrstvo za pravosodje je sprožilo obsežno kampanjo za pridobivanje novih sodnikov porotnikov v Angliji in Walesu, s katero želi zapolniti tisoče prostovoljskih mest. Pobuda je del širših prizadevanj za zmanjšanje zastojev v sodnem sistemu in pospešitev obravnav, s čimer bi žrtvam kaznivih dejanj zagotovili hitrejšo pravico. Načrt za zaposlovanje sledi reformam, ki jih je vlada napovedala prejšnji mesec, da bi se učinkoviteje spopadla z velikim številom nerešenih primerov na kraljevih sodiščih. Vlada poziva ljudi iz vseh družbenih slojev, naj se prijavijo za to ključno vlogo, saj sodniki porotniki obravnavajo večino kazenskih zadev, od prometnih prekrškov do manj hude kriminalitete. Z osvežitvijo sodniškega kadra želijo oblasti posodobiti sodni sistem in zagotoviti, da bo ta bolje odražal sodobno družbo, hkrati pa s povečano zmogljivostjo neposredno vplivati na zmanjšanje čakalnih dob v sodstvu, ki so se v zadnjih letih močno podaljšale.

Lokalne oblasti v več mestih v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v letu 2025 v središče svojih politik postavile reševanje stanovanjske krize in brezdomstva. V Združenem kraljestvu je britanska vlada napovedala pilotni projekt, v okviru katerega bodo prosilce za azil namestili v novozgrajena občinska stanovanja, da bi s tem odpravili drago uporabo hotelov. Do 200 lokalnih oblasti je izrazilo zanimanje za to pobudo, ki predvideva dodatna sredstva za gradnjo ali obnovo zapuščenih zgradb, čeprav kritiki opozarjajo na dolge čakalne vrste za socialna stanovanja, v katerih stoji več kot 1,3 milijona lokalnih prebivalcev. V Združenih državah Amerike se mesta, kot so Portland, Sharon in Kent, spopadajo z lastnimi izzivi na področju prostorskega načrtovanja. V Portlandu je novi župan Keith Wilson ob prenovi mestne uprave obljubil konec brezdomstva na ulicah, vendar je prišlo do nesoglasij z mestnim svetom glede prioritet med širitvijo zavetišč in dolgoročno stanovanjsko politiko. V Sharonu so se osredotočili na projekte cenovno dostopnih stanovanj, vključno s prenovo nekdanjega skupnostnega centra. Mesto Kent je leto 2025 namenilo urejanju sporov glede coniranja in regulaciji konoplje, pri čemer so oblasti poskušale ohraniti kulturni značaj kraja ob spodbujanju lokalne umetniške dejavnosti. Skupni imenovalec vseh regij ostaja pomanjkanje sredstev na zvezni in državni ravni, kar otežuje izvajanje načrtovanih projektov v prihodnjem letu.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od vlade Združenega kraljestva zahtevalo uradna pojasnila glede odločitve iz leta 2019, s katero je država Shamimi Begum odvzela britansko državljanstvo. Begum je London zapustila leta 2015 kot 15-letna deklica, da bi se pridružila teroristični skupini Islamska država v Siriji. Sodniki v Strasbourgu so vprašanja osredotočili na vprašanje, ali je bila Begum žrtev trgovine z ljudmi in kako se njena obravnava sklada z mednarodnimi obveznostmi države do takšnih žrtev. Odvetniki Begumove vztrajajo, da bi jo moralo Združeno kraljestvo obravnavati kot mladoletno žrtev novačenja, ne pa ji preprečiti vrnitve v domovino. Intervencija evropskega sodišča je sprožila ostre odzive v britanski politiki, predvsem med člani konservativne stranke in stranke Reform UK, ki sodišču očitajo vmešavanje v suverene odločitve države glede nacionalne varnosti. Sodišče zdaj preučuje, ali je London s svojo potezo kršil konvencijo o človekovih pravicah, zlasti v kontekstu dolžnosti zaščite ranljivih oseb pred izkoriščanjem s strani terorističnih mrež. Postopek bi lahko pomenil precedens za druge podobne primere evropskih državljanov, ki so ostali ujeti v taboriščih na severu Sirije.

Policija je v različnih krajih po svetu, vključno s Delhijem, Cyberabadom in Fidžijem, poostrila nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola med novoletnimi praznovanji. V Delhiju so izdali več kot 850 kazni, kar je 56% več kot lani. V Cyberabadu so prijeli 928 ljudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na Fidžiju so v 48 urah aretirali 23 voznikov in zabeležili 256 prekrškov zaradi prehitre vožnje.

Britanski igralec Idris Elba je bil uvrščen na seznam tradicionalnih novoletnih odlikovanj (New Year Honours), s čimer mu je britanska vlada podelila viteški naziv. Odlikovanje je prejel za svoje izjemne prispevke k umetnosti in predvsem za predano delo z mladimi, ki ga izvaja prek svojih humanitarnih dejavnosti in mentorstva. Elba, ki je svetovno slavo dosegel z vlogami v serijah Skrivna naveza (The Wire) in Luther, se s tem pridružuje prestižni skupini britanskih kulturnikov, ki so za svoje delovanje prejeli kraljevo priznanje. Seznam odlikovanj, ki se objavlja ob začetku vsakega koledarskega leta, izpostavlja posameznike, ki so s svojim trudom in dosežki pomembno vplivali na britansko družbo ali ugled države v svetu. Igralec se je v zadnjih letih aktivno vključeval v projekte za zmanjševanje kriminala med mladimi v Londonu in spodbujanje kreativnih priložnosti za zapostavljene skupnosti.

Britanska vlada je objavila seznam tradicionalnih novoletnih odlikovanj, na katerem se je znašel tudi priznani igralec Idris Elba. Elba bo prejel viteški naziv, ki mu ga podeljujejo za njegovo aktivno udejstvovanje in prizadevanja v boju proti nasilju v družbi. Odlikovanje velja za eno najvišjih priznanj v britanskem javnem življenju, s katerim monarhija nagrajuje izjemne dosežke na različnih področjih delovanja. Igralec, ki se je proslavil z vlogami v serijah, kot sta Skrivna naveza (The Wire) in Luther, se že vrsto let zavzema za zmanjšanje kriminala z noži med mladimi v Združenem kraljestvu. Njegov prispevek k družbeni varnosti in ozaveščanju o nevarnostih uličnega nasilja je bil ključen razlog za tokratno kraljevo počastitev. Elba se s tem pridružuje elitnemu krogu britanskih umetnikov, ki so za svoje delo in humanitarno udejstvovanje prejeli to prestižno plemiško oznako.

Trumpova administracija je prepovedala vstop v ZDA posameznikom, ki jih obtožujejo cenzure, kar je sprožilo kritike in pohvale. Državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da bodo vodilnim akterjem v 'globalnem cenzorskem industrijskem kompleksu' prepovedali vstop v ZDA zaradi zatiranja svobode govora na spletu. New York Times je objavil članek, v katerem je branil evropske regulatorje, ki si prizadevajo omejiti spletno sovraštvo. Zvezni sodnik je začasno ustavil deportacijo Imrana Ahmeda, aktivista proti dezinformacijam, ki mu je bila prav tako prepovedana vstopna viza.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika Chucka Redda, ker je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša objavila, da bo Trump dodal marmorne naslone za roke. Trump je delil fotografije teh naslonov in jih označil za nekaj edinstvenega.

Laburistični poslanec Karl Turner je pozval vlado, naj se "prime", medtem ko se stopnjuje nezadovoljstvo z delom premierja Keirja Starmerja. Opozorilo prihaja v času, ko ankete kažejo, da tretjina volivcev laburistov meni, da bi Starmer moral odstopiti. Sekretar za stanovanjsko politiko Steve Reed je poslance pozval, naj ne spodkopavajo Starmerja, saj volivci ne bodo odpustili menjave voditeljev. Medtem analitiki opozarjajo na padec podpore tako laburistom kot konservativcem, kar odpira prostor za radikalne alternative.

Greto Thunberg so aretirali v Londonu med protestom, kjer je podpirala gladovno stavkajoče aktiviste skupine Palestine Action. Aretirana je bila na podlagi protiteroristične zakonodaje, ker je držala transparent, ki je izražal podporo zapornikom Palestine Action in nasprotovanje genocidu.

Greto Thunberg so v Londonu aretirali med protestom v podporo Palestine Action. Med aretacijo je nosila transparent z napisom "Podpiram zapornike Palestine Action. Sem proti genocidu.".

Britanski premier Keir Starmer se je s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom pogovarjal o Ukrajini in Gazi v telefonskem pogovoru, ki bo verjetno njun zadnji v letu 2025.

Voditelji EU so se sestali, da bi odločali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. ZDA pritiskajo na Evropo glede predloga, da bi zamrznjeno rusko premoženje uporabili kot zavarovanje za posojilo Ukrajini v višini 105 milijard dolarjev. Predsednik Zelenski je evropske voditelje pozval k odločnejšemu ukrepanju proti Rusiji in opozoril, da so tveganja zaradi neukrepanja večja od morebitnih tožb.

V Veliki Britaniji se soočajo z izbruhom gripe brez primere, kjer je število primerov v enem tednu naraslo za 55 odstotkov. Britanska vlada je pozvala zdravnike, da prekličejo napovedano petdnevno stavko pred božičem zaradi izrednih razmer.

Britanska vlada je izdala odziv na peticijo, ki poziva k podvojitvi davčnega praga za upokojence. Pobudniki kampanje zahtevajo nov davčni zakonik za upokojence, parlamentarna peticija pa predlaga, da bi morali imeti državni upokojenci dvakratno davčno olajšavo.

Downing Street in Keir Starmer sta se odzvala na komentarje Donalda Trumpa o županu Londona Sadiqu Khanu. Premierjev predstavnik je Trumpove izjave označil za 'napačne', Starmer pa je pozval ameriškega voditelja, naj se ne vmešava v zadeve Združenega kraljestva.

Donald Trump je v intervjuju za Politico ponovil kritike na račun evropskih voditeljev, češ da Evropa propada na področjih migracij, politike in podpore Ukrajini, pri čemer naj bi veliko govorili in malo naredili. Izrazil je tudi pomisleke glede pomanjkanja volitev v Ukrajini in nakazal, da bo velikost zmagala v vojni v Ukrajini. Evropska komisija je odgovorila, da bi morale volitve v Ukrajini potekati šele, ko bodo razmere to dopuščale.

Ukrajinski predsednik Zelenski je nadaljeval z zbiranjem evropske podpore in ponovno zavrnil odstop ukrajinskega ozemlja Rusiji. Obiskal je Rim in se srečal s papežem Leonom XIV. Z evropskimi zavezniki je izrazil skepticizem glede nekaterih delov ameriškega predloga.

Maček Larry, hišni ljubljenček na Downing Streetu, ni vstopil v stavbo skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in britanskim premierjem Kirom Starmerjem. Larry se je obrnil in odšel, ko sta visoka gosta vstopila v rezidenco.

Volodimir Zelenski se je v Londonu sestal z Emmanuelom Macronom, Kirom Starmerjem in Friedrichom Merzem, da bi uskladili naslednje korake v mirovnih pogajanjih. Razpravljali so o potrebnem enotnem stališču Evrope, Ukrajine in ZDA. Ukrajinski predsednik je opozoril, da Ukrajini primanjkuje 800 milijonov dolarjev za nakup ameriškega orožja do konca leta. Sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine je napovedal, da bo ukrajinska delegacija v ZDA prejela dokumente iz Moskve.

Po kritikah Donalda Trumpa naj bi bil Zelenski pripravljen razmisliti o izvedbi volitev v Ukrajini, pri čemer bi za pomoč pri zagotavljanju varnosti zaprosil ZDA in Evropo. Trumpovi odposlanci naj bi Zelenskemu postavili ultimat, v katerem mu dajejo le nekaj dni časa za odgovor na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske koncesije.

Evropski voditelji so poudarili ključni trenutek za povečanje podpore Ukrajini in pritiska na Rusijo, da bi končala vojno. To se je zgodilo po tem, ko je Donald Trump kritiziral Zelenskega, češ da ni prebral ameriškega mirovnega načrta. Srečanje Zelenskega z evropskimi voditelji je potekalo v prizadevanjih, da se prepreči enostranski dogovor, ki bi nagradil Moskvo za njeno agresijo v Ukrajini.