Ameriški politični strateg Steve Bannon in predstavniki organizacije Media Research Center so izrazili oster protest nad načinom, kako so ameriški zvezni organi obravnavali venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovi aretaciji in privedbi v New York. Bannon, ki je sam nedavno prestajal zaporno kazen, je v svoji oddaji kritiziral agente agencije DEA, češ da so se z Madurom fotografirali in z njim ravnali kot z zvezdnikom, namesto da bi upoštevali stroge protokole, ki veljajo za druge zvezne zapornike. Istočasno sta David Bozell in Tim Graham v oddaji Seana Spicerja analizirala poročanje osrednjih medijev o aretaciji. Po njunem mnenju so televizijske mreže uporabile pristranski pristop, pri katerem so uspeh operacije ameriške vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa poskušale zasenčiti s kritičnimi vprašanji o pomanjkanju predhodnega obveščanja mednarodnih institucij in usodi Madurovih sodelavcev. Kritiki poudarjajo dvojna merila pri obravnavi obtoženega voditelja, ki se sooča z obtožbami narkoterorizma.

Venezuelski generalni tožilec Tarek William Saab je v torek poudaril, da venezuelska ustava in mednarodno pravo zagotavljata Nicolásu Maduru popolno imuniteto zaradi njegovega položaja predsednika države. Saab je vsakršen poskus prisilne odstranitve Madura ali njegove soproge Cilie Flores označil za mednarodno ugrabitev, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske tujih držav. Izjave so sledile v času, ko so se odnosi z Združenimi državami Amerike močno zaostrili, zlasti po objavi tiralic in denarnih nagrad za informacije o venezuelskem voditelju. Napetosti med Caracasom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, saj ameriške oblasti Madura povezujejo s kriminalnimi dejavnostmi, medtem ko venezuelski vrh vztraja pri legitimnosti svoje oblasti in zaščiti, ki jo nudi suverenost države. Generalni tožilec je v uradni izjavi zavrnil pravno podlago za kakršne koli tuje posege, ki bi ogrozili varnost predsedniškega para. Ta razvoj dogodkov dodatno utrjuje diplomatski zastoj med državama, ki traja že več let in vpliva na celotno regijo Latinske Amerike.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija usmerjena v privedbo Madura pred ameriško pravosodje, kjer se bo moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z mamili in drugih kaznivih dejanj. Med vojaškim posredovanjem je prišlo do silovitega spopada, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 55 pripadnikov varnostnih sil, med njimi 32 Kubancev in 23 venezuelskih vojakov. Prisotnost kubanskih državljanov v neposredni bližini Madura potrjuje dolgoletne domneve o tesnih varnostnih vezeh med Havano in Caracasom. Venezuelsko tožilstvo je pod vodstvom Tareka Williama Saaba potrdilo visoko število žrtev in dogajanje označilo za agresijo. Ameriška stran medtem poudarja, da je bila operacija nujna zaradi razbitja narkokartela, ki ga je domnevno vodil Maduro. Dogodek pomeni vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisali visoko denarno nagrado. Razmere v regiji ostajajo napete, saj aretacija vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike in odnose z zavezniki prejšnjega režima.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump zanikal, da bi bile Združene države Amerike v vojni z Venezuelo in dejal, da v naslednjih 30 dneh ne bo novih volitev. Marco Rubio je bil imenovan za vodenje ameriških prizadevanj za tranzicijo v Venezueli, pri čemer naj bi se osredotočil na energetiko, finance in varnost. Trump je v izjavi dejal, da so ZDA uspešno izvedle obsežen napad na Venezuelo.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nicolása Madura so v New Yorku, z nogami v okovih, privedli pred sodišče. Izjavil je, da je nedolžen. Sojenje vodi 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pridržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. ZDA grozijo tudi drugim državam, od Kolumbije do Grenlandije.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Nicolás Maduro se je po dramatičnem zajetju v Caracasu prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina v ZDA. Predsednik Trump je dobil podporo republikancev za vojaško operacijo, medtem ko so demokrati izrazili zaskrbljenost. Anketa je pokazala ostro razdeljenost mnenj glede operacije.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države. Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Pri ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, poroča grški ERT News. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, pa je v operaciji aretacije Nicolasa Madura umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer poteka sojenje. Prijetje je sprožilo novo realnost v regiji.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo. Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške posebne enote Delta Force, prispel v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Videoposnetki, ki so jih objavili ameriški mediji, prikazujejo Madura v spremstvu agentov, pri čemer je obut v natikače in v roki drži plastenko vode. Po navedbah poročevalca mreže Fox News Treya Yingsta so Madura skupaj z njegovo soprogo aretirali v soboto v Caracasu, od koder so ga z vojaškim letalom prepeljali neposredno v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za privedbo venezuelskega voditelja pred sodišče, kjer se bo spopadal z obtožbami glede trgovine z mamili in narkoterorizma. Čeprav podrobnosti o sami aretaciji v Caracasu ostajajo skope, so ameriški uradniki potrdili, da je bil transport opravljen pod strogimi varnostnimi ukrepi. Madurova navzočnost na ameriških tleh v priporu pomeni zgodovinski premik v odnosih med državama in resen udarec za njegovo administracijo v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Venezuelskega voditelja Nicolása Madura so po aretaciji v vojaški operaciji prepeljali v New York, kjer bo v priporu čakal na sojenje. Po pristanku na ameriških tleh so Madura s helikopterjem premestili na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu. Kasneje so ga namestili v zvezni center za pridržanje Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po strogih varnostnih ukrepih. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, ko so Madura zajele vojaške sile in ga izročile ameriškim oblastem. Ob prihodu v prostore agencije DEA je Maduro po navedbah očividcev izrekel besede v angleščini, s katerimi se je ironično poslovil od preteklega leta in zaželel srečno novo leto. Ameriško pravosodje ga bremeni resnih kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili in korupcijo, postopek pa bo potekal pred zveznim sodiščem v New Yorku.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike. Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto prispel v New York pod zveznim nadzorom, potem ko so ga v Združene države Amerike prepeljali z letalom ameriškega ministrstva za pravosodje. Po pristanku na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York so ga s helikopterjem premestili na helidrom ob reki Hudson v zahodnem delu Manhattna. Od tam so ga v spremstvu zveznih agentov prepeljali v prostore ameriškega urada za boj proti drogam (DEA), od koder bo predvidoma odpeljan v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj ameriškega pravosodja za izročitev Madura, ki se bo pred sodiščem v New Yorku moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Venezuelski voditelj je bil v policijskem pridržanju vseskozi pod strogim varovanjem. Njegova privedba na ameriška tla pomeni velik premik v diplomatskih odnosih med državama in napoveduje sodni proces z velikimi političnimi posledicami za celotno latinskoameriško regijo.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga zadržujejo v zloglasnem newyorškem zaporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Obtožena sta narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Varnostni svet ZN je zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli sklical nujno sejo. V New Yorku se začenja sojenje Madurovemu paru, kar povzroča zaskrbljenost glede nevarnih precedensov.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano, a strateško vojaško operacijo končal dolgoletno vladavino venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Posebne enote ZDA so v Caracasu izvedle aretacijo Madura, ki so ga nato v lisicah in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA prepeljale v New York. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in vodenja tako imenovanega kartela Los Soles, kar pojasnjuje njegovo takojšnjo predajo ameriškim pravosodnim organom namesto odpora v Venezueli. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti, medtem ko Trump obljublja vzpostavitev miru in svobode v državi. Kljub uspešni odstranitvi simbola režima ostaja prihodnost Venezuele negotova. Predsednik Trump je namreč javno izrazil dvome o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, da bi prevzela vodenje države, saj meni, da nima zadostne podpore prebivalstva. Združene države Amerike bodo v prehodnem obdobju prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varno politično tranzicijo.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je v spremstvu soproge Cilie Flores prispel v New York, kjer ga čaka sojenje pred zveznim sodiščem. Letalo Boeing 757, ki ju je prepeljalo iz vojaškega oporišča Guantanamo, je pristalo v letalskem oporišču Stewart National Guard v zvezni državi New York. Ob pristanku so letalo nemudoma obkolili številni agenti ameriških zveznih agenc, vključno s predstavniki FBI in agencije za boj proti drogam DEA. Po navedbah ameriških virov so se preiskovalci vkrcali na letalo takoj po pristanku, da bi izvedli postopke predaje obtožencev v sodno pridržanje. Maduro in Floresova se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred obtožbami o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njun prihod v Združene države Amerike je neposredna posledica nedavne vojaške operacije, v kateri so ameriške specialne sile v Caracasu zajele oba obtoženca. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in sledi večletnim ameriškim prizadevanjem za odstavitev Madura s položaja predsednika Venezuele. Pričakuje se, da bo proces na zveznem sodišču v New Yorku pritegnil izjemno pozornost mednarodne javnosti in močno vplival na nadaljnji politični razvoj v latinskoameriški regiji.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Nicolasa Madura so z letalom prepeljali v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi s trgovino z mamili. Po poročanju ruskih medijev je bil Maduro aretiran s strani ameriških specialnih sil in odpeljan v prostore Uprave za boj proti drogam (DEA). CNN poroča, da so Madura in njegovo ženo Silio Flores prepeljali v priporni center v Brooklynu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura v družbi agentov ameriške Agencije za boj proti drogam (DEA). Na sliki je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, rešilnim jopičem okoli vratu in zaščitnimi slušalkami, medtem ko v roki drži steklenico vode. Ob njem stoji moški v jakni z razpoznavnimi oznakami DEA, kar namiguje na morebitno aretacijo ali izročitev venezuelskega voditelja ameriškim oblastem. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni skupnosti, saj Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo legitimnosti Madurovega režima in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami. Kljub temu da gre za vizualno manipulacijo, Trumpova poteza odraža njegovo zaostreno politiko do Caracasa in napoveduje morebitne prihodnje pritiske na venezuelsko vlado. Analitiki poudarjajo, da takšne objave služijo predvsem mobilizaciji podpornikov in stopnjevanju diplomatskih napetosti med državama.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Zvezno sodišče v New Yorku je objavilo razširjeno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, ki ju obtožuje narkoterorizma in financiranja terorističnih dejavnosti. Ameriško tožilstvo trdi, da je par aktivno sodeloval pri razširjanju kriminalnih mrež in omogočanju transporta prepovedanih drog v sodelovanju s terorističnimi skupinami. Nova obtožnica dopolnjuje prejšnje navedbe o Maduru kot vodji kartela Soles (Cartel de los Soles), ki naj bi s pomočjo državnih institucij preplavljal Združene države Amerike s kokainom. Postopek pred ameriškimi sodišči se stopnjuje v času povečanih diplomatskih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg obtožb o trgovini z drogami ameriška stran poudarja, da režim v Venezueli uporablja nezakonito pridobljena sredstva za ohranjanje oblasti in zatiranje politične opozicije. Razširitev obtožnice na prvo damo Floresovo nakazuje, da ameriški preiskovalci ciljajo na najožji krog venezuelskega vrha. Maduro in njegovi sodelavci so vse obtožbe že v preteklosti zavrnili kot politično motivirane poskuse destabilizacije države.

Ameriške oborožene sile so 3. januarja v operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Načelnik štaba združenih sil ZDA, Dan Caine, je razkril, da so ameriške obveščevalne službe premike Madura podrobno spremljale več mesecev pred samo izvedbo akcije. Aretacija je sprožila takojšen odziv venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, ki je dogodek označila za trenutek osvoboditve države. ZDA so Madura že pred časom uradno obtožile narkoterorizma in vodenja kriminalne združbe, znane pod imenom Cartel de los Soles. Operacija je vrhunec večletnih prizadevanj ameriškega pravosodja in uprave za boj proti drogam (DEA), ki je za informacije, ki bi vodile do njegovega zajetja, razpisala nagrado v višini 25 milijonov dolarjev. Po navedbah ameriških uradnikov se bo Maduro zdaj spoprijel s sodnim procesom na ameriških tleh, kjer mu očitajo trgovino s prepovedanimi drogami in pranje denarja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v venezuelski politični krizi in bi lahko vodil do popolne zamenjave oblasti v tej južnoameriški državi.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu uradno potrdil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler bo to potrebno. Napoved sledi petkovi operaciji ameriških specialnih enot, agencije DEA in Cie, v kateri so ujeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da bodo v državo vstopila največja ameriška naftna podjetja, ki bodo z milijardnimi investicijami obnovila močno poškodovano naftno infrastrukturo in začela ustvarjati dobiček za državo. Operacijo so ameriške oblasti utemeljile z obtožnico tožilstva v New Yorku, ki Madura bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja ter uničevalnih naprav. Trumpov nastop jasno nakazuje na popolno spremembo politične in gospodarske smeri Venezuele pod ameriškim nadzorom.