Venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v soboto v obsežni vojaški operaciji prijele posebne enote ameriške vojske, so prepeljali v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev je Maduro v spremstvu agentov urada za boj proti drogam (DEA) v soboto zvečer prispel v New York, kjer so ga nastanili v zveznem priporu v Brooklynu. Operacija, ki je vključevala tudi letalske napade na vojaške objekte v Venezueli, je povzročila precejšnjo gmotno škodo in izpade električne energije v državi. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja in zajetja tujega državnega voditelja bo Varnostni svet Združenih narodov v ponedeljek dopoldne opravil nujno zasedanje. Osrednja tema razprav bo zakonitost ameriške vojaške operacije, čeprav opazovalci ne pričakujejo, da bodo tradicionalne zaveznice Washingtona ostro obsodile dejanje. Dogodek pomeni stopnjevanje dolgoletnih napetosti med državama in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo boja proti trgovini z drogami.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v New Yorku prvič zglasila pred zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami glede trgovine z drogami. Ameriške posebne enote so Madura prijeli v odmevni operaciji v Venezueli 3. januarja 2026, nakar so ga z vojaškim letalom prepeljali v Združene države Amerike. Po prihodu je bil Maduro pod strogimi varnostnimi ukrepi nameščen v zvezni zapor v Brooklynu, kar pomeni začetek sodnega postopka, ki v mednarodni javnosti sproža razprave o pravni imuniteti tujih voditeljev. Sodni postopek proti Maduru oživlja precedense, kakršen je bil primer panamskega voditelja Manuela Noriege, ki so ga ameriške sile prav tako strmoglavile in mu sodile na ameriških tleh. Tožilstvo Madura bremeni vodenja narkokartela, ki naj bi sodeloval pri pošiljanju velikih količin kokaina v Združene države Amerike. Njegov prihod v New York in namestitev v metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu predstavljata enega najpomembnejših kazenskih pregonov tujega državnika v zgodovini ameriškega pravosodja.

Združene države Amerike so v spektakularni vojaški operaciji, poimenovani »Popolna odločnost« (Absolute Resolve), v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija specialnih enot Delta Force se je začela v soboto zgodaj zjutraj z vrsto eksplozij v prestolnici, zakonca pa sta bila nato z ameriško vojno ladjo in helikopterjem prepeljana v New York. Maduro je bil po prihodu v ZDA nemudoma prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek stopil pred sodnika zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina. Ameriško pravosodje mu očita vodenje kartela »Cartel de los Soles«, za njegovo zajetje pa je bila razpisana nagrada v višini 50 milijonov dolarjev. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami, da bi zagotovile stabilno tranzicijo. Medtem ko so venezuelske oblasti za vršilko dolžnosti predsednice imenovale podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trumpova napoved o neposrednem upravljanju države sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti. Združeni narodi in več evropskih voditeljev so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev mednarodnega prava in suverenosti, medtem ko so demokratski politiki v ZDA operacijo označili za nezakonito in nevarno. Naftni trgi so se na dogajanje odzvali s padcem cen surove nafte, saj se pričakuje ponovna vključitev venezuelske nafte na svetovne trge pod ameriškim nadzorom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu nameščen v zvezni center za pridržanje v New Yorku, kjer čaka na začetek sodnega procesa zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Razmere v zaporu, ki ga nekateri opisujejo kot izjemno zahtevne, so v središču pozornosti javnosti, medtem ko ameriške oblasti nadaljujejo s pravnimi postopki proti ključnim akterjem nekdanjega režima. Poleg Madura so se v sodnih spisih na zveznem sodišču v New Yorku znašla tudi imena njegovih ožjih družinskih članov. Njegov sin Nicolás Maduro Guerra, ki opravlja funkcijo poslanca v venezuelski narodni skupščini, je prav tako postal tarča ameriškega pravosodja. Ameriški tožilci so ga vključili v obtožnico, s čimer se je pritisk na družino Maduro še povečal. Maduro Guerra se je na dogodke odzval z izjavami o odpornosti in zatrdil, da družina kljub priporu očeta ne bo pokazala šibkosti. Združene države Amerike ga obravnavajo kot pomembnega sodelavca v domnevnih kriminalnih dejavnostih očetove administracije, kar nakazuje na širši obseg ameriške operacije proti nekdanjemu venezuelskemu vodstvu.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve' (Popolna odločnost), označil za izjemen uspeh in poudaril, da so bili cilji doseženi brez ameriških žrtev. Po navedbah venezuelskih virov je v napadih, ki so vključevali bombardiranje vladnih in vojaških objektov, umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju v njegovi rezidenci s helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer so ga v lisicah privedli v prostore zvezne uprave za boj proti drogam (DEA). Obtožen je narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko je vrhovno sodišče v Venezueli za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izdal opozorilo, naj nova voditeljica 'stori tisto, kar je prav', sicer bo snosila hujše posledice kot Maduro. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava, Varnostni svet ZN pa se bo v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po aretaciji s strani ameriške uprave za boj proti drogam (DEA) znašel v priporu v New Yorku, kjer so proti njemu in njegovi soprogi vložili uradno obtožnico. Videoposnetki iz prizorišča potrjujejo, da je Maduro v ameriškem priporu, kar napoveduje odmeven sodni proces, ki bo po mnenju opazovalcev imel široke mednarodne posledice. Ameriško tožilstvo ga bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo na najvišji ravni. Sojenje v New Yorku velja za enega najbolj spektakularnih procesov proti tujemu državnemu voditelju v zadnjih desetletjih. Analitiki pričakujejo, da bo proces razkril globoke povezave med venezuelsko politično elito in narko karteli, kar bi lahko še dodatno destabiliziralo politične razmere v Južni Ameriki. Obtožbe proti Maduru in njegovi ženi so del širše strategije Združenih držav Amerike za omejevanje vpliva avtokratskih režimov v regiji, ki so povezani s kriminalnimi dejavnostmi.

V več mestih ZDA so potekali protesti proti morebitnemu vojaškemu posredovanju Trumpove administracije v Venezueli. Venezuelska vlada je poročala, da so napadi ZDA povzročili škodo na letalski bazi in skladišču zdravil. Nicolás Maduro se je pojavil pred sodnikom v New Yorku, kjer se je izrekel o obtožbah "mamilarskega terorizma" in uvoza kokaina v ZDA.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek opoldne po lokalnem času stopil pred sodnika v New Yorku, kjer mu bodo uradno sporočili obtožbe. Bela hiša je po njegovem zajetju okrepila svojo komunikacijo na družbenih omrežjih.

Po zajetju Nicolása Madura so v Južni Floridi potekala praznovanja med Venezuelci. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje, da konec Madurovega režima prinaša novo upanje za Venezuelo. Donald Trump je razkril, da je Maduru pred aretacijo predlagal predajo, a jo je ta zavrnil. Po poročilih naj bi bilo v ameriškem napadu v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi civilisti in vojaki.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo val nemirov in politično nestabilnost. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, zlasti s strani ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je operacijo podprl in hkrati Kubo označil za enega glavnih virov težav v regiji. Rubio se je v televizijskem nastopu zapletel v buren besedni obračun z novinarjem Georgeem Stephanopoulosom glede vprašanja legitimnosti ameriškega upravljanja Venezuele po odstranitvi diktatorja. Napetosti v Venezueli so se po aretaciji Madura močno stopnjevale, saj so se podporniki nekdanjega predsednika in nasprotniki tuje vojaške prisotnosti podali na ulice. Združene države Amerike so operacijo utemeljile z dolgoletnimi obtožbami o narkoterorizmu in vpletenosti Madura v delovanje kartela Los Soles. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve demokratičnih struktur, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike in vprašljivo pravno podlago za tovrstno vojaško posredovanje. Razmere v Caracasu ostajajo nepredvidljive, sosednje države pa pozorno spremljajo gibanje beguncev in morebitne prelitje konfliktov čez meje.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike. Po silovitih eksplozijah, ki so v soboto, 3. januarja 2026, pretresle venezuelsko prestolnico, so ameriške oblasti potrdile uspeh misije, v kateri je po neuradnih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo utemeljil z bojem proti narkoterorizmu in napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire. Maduro je v spremstvu agentov zveznega preiskovalnega urada FBI in agencije za boj proti drogam DEA že prispel v New York, kjer so ga pod strogimi varnostnimi ukrepi prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu. Ob prihodu na ameriška tla je nekdanji predsednik pred novinarji deloval mirno in celo voščil srečno novo leto. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko je vrhovno sodišče države razglasilo izredno stanje. Kitajska je že ostro obsodila dejanje in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, operacijo pa označila za kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v nočni vojaški operaciji ameriških specialnih sil v Caracasu zajet in prepeljan v Združene države Amerike. Po ukazu predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile izvedle niz zračnih napadov na vojaške cilje v venezuelski prestolnici, ki so po prvih podatkih zahtevali najmanj 40 življenj, med njimi tako vojakov kot civilistov. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores z letalom prepeljan na letališče Stewart v New Yorku, od koder so ga z močnim varovanjem agentov FBI in DEA premestili v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom Pam Bondi je proti Maduru vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem ter zločinov proti človeštvu. Trump je po operaciji izjavil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi rezervami. Medtem je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na mednarodnem prizorišču je Kitajska operacijo že obsodila kot kršitev mednarodnega prava in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko se v New Yorku pripravljajo na njegovo ponedeljkovo prvo zaslišanje pred sodiščem.

V obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v soboto, 3. januarja 2026, je bil v Caracasu zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s svojo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala letalske napade na strateške cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljantno" in jo primerjal s televizijsko oddajo. Maduro je bil po zajetju prepeljan v New York, kjer so ga agenti ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) že privedli pred sodišče pod obtožbami narkoterorizma, pranja denarja in tihotapljenja mamil. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede kršenja mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot agresijo na suvereno državo, Varnostni svet Združenih narodov pa se bo na zahtevo Kolumbije sestal v ponedeljek. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, kot je ukrajinski predsednik Zelenski, v dejanju videli odločen korak proti diktatorjem, so britanski opozicijski poslanci premierja Starmerja pozvali k obsodbi "gangsterske politike" Donalda Trumpa. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti, hkrati pa je izrazil zanimanje za izkoriščanje venezuelskih naftnih rezerv. Dogodek je povzročil tudi pretrese na finančnih trgih, saj je vrednost bitcoina po objavi novice padla pod 90.000 dolarjev.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljala v Združene države Amerike. Po silovitih eksplozijah, ki so stresle venezuelsko prestolnico, je predsednik Donald Trump potrdil aretacijo in napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo ter njenimi naftnimi viri. Operacija, v kateri je po poročanju tujih medijev umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki, je povzročila mednarodni pretres. Madura so v New York prepeljali z vojaškim letalom in ga pod strogim nadzorom agentov DEA ter FBI namestili v zvezni pripor v Brooklynu. Zajeti voditelj se bo moral pred zveznim sodiščem na Manhattnu zagovarjati zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Medtem ko Kitajska zahteva njegovo takojšnjo izpustitev in operacijo označuje za kršitev mednarodnega prava, je vrhovno sodišče Venezuele za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Kljub aretaciji so se v javnosti pojavili posnetki Madura v lisicah, na katerih je ob prihodu v pripor prisotnim v angleščini ironično zaželel srečno novo leto. Ameriške oblasti so ob tem razkrile, da so Madura dlje časa spremljale s pomočjo obveščevalcev CIA v njegovi bližini in brezpilotnih letal.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Državni sekretar Marco Rubio je nakazal, da ZDA ne bodo prevzele vsakodnevnega upravljanja Venezuele, temveč bodo izvajale obstoječo "naftno karanteno" nad državo. To je preobrat po tem, ko je predsednik Trump dan prej napovedal, da bodo ZDA razpravljale o načrtih za Venezuelo.

Po zajetju Nicolása Madura se pojavljajo mednarodne kritike in pravna vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja v Venezueli. Predsednik Trump je operacijo označil za demonstracijo ameriške vojaške moči in ni izključil ponovnega posredovanja. Medtem državni sekretar Marco Rubio poudarja, da ZDA želijo prisiliti Venezuelo, ne pa ji vladati. Elliott Abrams, republikanski neokonservativec, je že pred časom predlagal spremembo režima. Štiri afriške države so uradno obsodile ameriško posredovanje.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je po aretaciji Nicolása Madura prevzela vodenje države in napovedala odpor proti ZDA. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump v intervjuju za New York Post izjavil, da ZDA ne bodo napotile vojakov v Venezuelo, če bo Rodríguez "delala, kar želijo". Rodríguez je zahtevala izpustitev Madura.

Ameriške elitne vojaške enote so v soboto v glavnem mestu Caracas izvedle obsežno in bliskovito operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških virov je bila operacija načrtovana več mesecev, sama izvedba na terenu pa je trajala le nekaj ur. Maduro, ki se je iz sindikalnega voznika avtobusa povzpel na čelo države kot naslednik Huga Cháveza, se bo zdaj soočil s sojenjem v Združenih državah Amerike zaradi obtožb o narkoterorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Arestacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale pod administracijo Donalda Trumpa. Venezuela se je pod Madurovim vodstvom pogreznila v globoko gospodarsko krizo in demokratični nazadovanje, kar je sprožilo množične proteste in mednarodno osamitev režima. Ameriške oblasti so Madura že dlje časa označevale za vodjo kartela 'Cartel de los Soles', za informacije, ki bi privedle do njegovega zajetja, pa so ponujale večmilijonske nagrade. Operacija je bila izvedena kljub nenehnim opozorilom venezuelskih oblasti o pripravljenosti njihove vojske na obrambo domovine.

Po aretaciji Nicolása Madura so se v južni Floridi začela praznovanja med Venezuelci. Somaliland je podprl ameriško operacijo v Venezueli in Madurovo aretacijo. V ameriški vojaški operaciji, ki je ciljala na Madura, naj bi bilo ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Madura so zaprli v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu.

Združene države Amerike so po izvedbi vojaške operacije v Venezueli nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v prostore uprave za boj proti drogam (DEA). Maduro, ki je državi vladal več kot 12 let, se je po poročanju tujih medijev ob srečanju z ameriškimi agenti odzval s kratkim voščilom ob novem letu, kar so opazovalci ocenili kot nenavaden odziv na odvzem prostosti. Incident je sprožil val protestov po celotnih ZDA, od Washingtona do New Yorka, kjer so nasprotniki Trumpove administracije obsodili vojaško posredovanje in aretacijo tujega voditelja označili za ugrabitev. Politični odmevi segajo tudi v lokalno sfero New Yorka, saj je novi župan mesta v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom osebno izrazil nasprotovanje vojaškemu napadu na Venezuelo. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko zavezniki ZDA dogajanje spremljajo s tihim soglasjem ali previdnostjo, tekmice, na čelu z Rusijo, zahtevajo takojšnjo izpustitev Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neizpolnjenih ultimatov, ki so privedli do neposrednega ameriškega posega na južnoameriška tla.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Ameriška vlada je v New Yorku pridržala Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama. Madura so ameriški agenti agencije DEA zajeli na njegovem domu v Caracasu in ga prepeljali v Brooklyn, kjer se trenutno nahaja v priporu. Po poročanju tujih medijev so ga že zaslišali in mu odvzeli prstne odtise, medtem ko je Bela hiša na družbenih omrežjih objavila posnetke njegovega prihoda v prostore agencije za boj proti drogam. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa pred tem izvajale vojaške operacije v bližini venezuelske obale in napade na kopensko infrastrukturo, kar je Washington upravičeval z bojem proti trgovini z drogami in korupciji režima. V Venezueli je vodenje državnih poslov prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa za zdaj zavrača sodelovanje z ameriškimi oblastmi. Kitajska je že uradno zahtevala Madurovo izpustitev, Trump pa je napovedal, da bodo ZDA vodile politično tranzicijo v državi in izkoristile njene obsežne naftne rezerve.

V javnosti so se pojavile informacije o sumljivih stavah na spletni platformi Polymarket, ki so bile vplačane le nekaj dni pred ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Neznani uporabnik je s stavami na odstavitev Nicolása Madura s položaja predsednika države pred koncem januarja zaslužil več kot 400.000 ameriških dolarjev. Račun je bil ustvarjen tik pred začetkom operacije, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju z notranjimi informacijami o načrtovanem vojaškem posegu Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je odvila 3. januarja 2026, je vključevala letalske napade na Caracas in zajetje Madura ter njegove soproge Cilie Flores. Dogodek je bil neposredna posledica dolgotrajnih prizadevanj ZDA za njegovo odstranitev, ki so vključevala tudi visoke denarne nagrade za informacije. Sumljive finančne transakcije na trgu napovedi zdaj mečejo senco na tajnost operacije, saj visoki zneski nakazujejo, da so nekateri posamezniki vnaprej vedeli za točen časovni okvir ameriškega posredovanja.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

V dramatični nočni vojaški operaciji, ki so jo po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je bil v soboto, 3. januarja, v venezuelski prestolnici Caracas zajet predsednik Nicolás Maduro. Operacijo so spremljale močne eksplozije in zračni napadi na strateške cilje v mestu, pri čemer naj bi po prvih podatkih umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in pripadniki venezuelske vojske. Skupaj z Madurom je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores. Zajeta zakonca sta bila s helikopterjem in vojaškim letalom prepeljana v zvezno državo New York, kjer sta pod strogim nadzorom agentov FBI in uprave DEA pristala na letališču Stewart. Prvi videoposnetki prikazujejo Madura v lisicah in pod nadzorom ameriških zveznih agentov, ko vstopa v zvezni zaporni center v Brooklynu (Metropolitan Detention Center). Maduro je ob prihodu v objekte DEA ironično pozdravil navzoče z besedami "Good night" in "Happy New Year". Ameriško pravosodje Madura in njegovo soprogo obtožuje narcoterorizma, trgovine z drogami in orožjem ter zločinov proti človeštvu. Vrhovno sodišče Venezuele je medtem za začasno predsednico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Mednarodni odzivi so mešani; medtem ko Trump napoveduje ameriški nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami, Kitajska poziva k takojšnji izpustitvi Madura in spoštovanju suverenosti Venezuele.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države. Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po spektakularni vojaški operaciji ameriških elitnih sil v Caracasu končal v zveznem zaporu v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno "upravljale" Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena tranzicijska oblast, kar vključuje tudi vrnitev ameriških naftnih podjetij na tamkajšnja polja z največjimi zalogami nafte na svetu. Trump je operacijo utemeljil z oživljanjem Monroejeve doktrine, ki Latinsko Ameriko obravnava kot izključno interesno območje Washingtona, in jo poimenoval "Donroejeva doktrina". Mednarodna skupnost je nad dogajanjem močno zaskrbljena, saj je ameriški predsednik že izdal opozorila voditeljem Kolumbije, Kube in Mehike, kar nakazuje na možnost nadaljnjih vojaških intervencij v regiji. Medtem ko v Venezueli začasno funkcijo predsednice opravlja podpredsednica Delcy Rodriguez, so Združene države že napovedale, da bodo njihove energetske korporacije prevzele nadzor nad črpanjem surove nafte. V New Yorku se medtem pripravlja sodni proces proti Maduru, ki so ga v javnost posredovani posnetki prikazali v ponižujočem položaju, vklenjenega in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA. Varnostni svet Združenih narodov se bo na izredni seji sestal v ponedeljek, da bi obravnaval zakonitost ameriškega posega in kršitve mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po bliskoviti in kontroverzni vojaški operaciji oboroženih sil Združenih držav Amerike v Caracasu zajet in prepeljan v New York. Operacija, ki se je odvila v soboto zgodaj zjutraj, je vključevala letalske napade in eksplozije v bližini strateških vojaških oporišč v venezuelski prestolnici, pri čemer naj bi po prvih podatkih umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Skupaj z Madurom je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že delil prve posnetke vklenjenega Madura, ki so ga agenti agencije DEA in FBI pospremili v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Maduro se bo že v ponedeljek pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem. Ameriško ministrstvo za pravosodje je obtožnico razširilo tudi na njegovega sina. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Kitajska že ostro obsodila ameriško posredovanje in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Trump je v svojih izjavah namignil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi rezervami, kar nakazuje na popoln zlom dosedanjega režima in začetek ameriške uprave v državi.

Razkrito je bilo, da je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura rezultat večmesečnega načrtovanja s strani CIE. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri sta bila Maduro in njegova žena Cilia Flores ujeta. Kitajska je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene. Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene upravljati Venezuelo do varnega prehoda.

Ameriška vojska je v soboto zjutraj v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo "Absolute Resolve" (Odločna odločnost), v kateri je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco, ko sta zakonca spala; čeprav sta se poskušala zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja, sta bila prijeta, preden sta do njega dosegla. Operacija je vključevala tudi letalsko bombardiranje strateških ciljev v okolici venezuelske prestolnice, kar je povzročilo začasno zaprtje karibskega zračnega prostora za ameriške letalske družbe. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer so ga najprej obravnavali agenti urada za boj proti drogam (DEA), nato pa so ga namestili v zvezni center za pridržanje v Brooklynu (MDC). Ameriško pravosodje je proti njemu vložilo nadomestno obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Novost v obtožnici je neposredna povezava med Madurom in zloglasno venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua; med soobtoženimi se je znašel tudi domnevni ustanovitelj te tolpe Héctor Rusthenford Guerrero Flores. Zajetje je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko administracija Donalda Trumpa vztraja, da je Maduro namerno pošiljal pripadnike kriminalnih tolp v ZDA kot obliko gverilskega vojskovanja, so se na Capitol Hillu pojavile ostre kritike iz vrst demokratov, ki dvomijo v zakonitost operacije. Ameriški sekretar za promet Sean Duffy je medtem že potrdil, da so omejitve v zračnem prostoru potekle in da se komercialni leti nad Karibi lahko nadaljujejo. Maduro naj bi se pred sodnikom prvič pojavil v ponedeljek.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Nicolás Maduro je bil zaprt v zveznem pripornem centru v New Yorku, kjer so bili v preteklosti zaprti tudi Sean "Diddy" Combs in drugi pomembni posamezniki. Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili mešani odzivi držav Zahodnega Balkana. Varnostni svet Združenih narodov bo obravnaval situacijo.

Ameriške posebne enote Delta Force in 160. letalski polk za specialne operacije so v bliskoviti operaciji v Caracasu aretirali venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji v predsedniški varni hiši so ju z vojaškim helikopterjem prepeljali na letalonosilko USS Iwo Jima, nato pa preko vojaškega oporišča Guantanamo Bay v New York. Maduro je bil prepeljan v zvezno priporno središče Metropolitan v Brooklynu, kjer so ga pričakali demonstranti z venezuelskimi zastavami. Pred vstopom v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) je Maduro v angleščini in španščini ironično dejal »lahko noč«. V istem zaporu so trenutno zaprti tudi drugi odmevni obtoženci, med njimi glasbeni mogotec Sean Combs in ustanovitelj borze FTX Sam Bankman-Fried. Ta akcija predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od Trumpovih napovedi o vojaškem posredovanju v začetku decembra. Medtem ko ameriški pravni strokovnjaki analizirajo zakonitost tovrstnega posredovanja in ga primerjajo z invazijo na Panamo leta 1989, dogodek odpira vprašanja o prihodnjem upravljanju Venezuele in mednarodnem pravu.

Objavljeni so bili prvi posnetki Nicolása Madura v priporu v New Yorku. Na kratkem videu, ki ga je objavila Bela hiša, je viden Maduro, kako ga agenti DEA spremljajo po hodniku, za katerega se domneva, da je sedež DEA v New Yorku. Madura, starega 63 let, bodo sodili v New Yorku.

Nicolása Maduro so po prijetju pripeljali v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z mamili. Donald Trump je izdal opozorilo novi venezuelski voditeljici, medtem ko so padle cene nafte zaradi vpliva ameriškega strmoglavljenja venezuelskega predsednika.

Nicolás Maduro je bil po prihodu v New York zaprt, datum sojenja pa še ni znan. Obtožen je narkoterorizma in uvoza kokaina v ZDA. Nekdanji francoski ambasador v Caracasu je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko ameriška operacija odprla vrata za podobne akcije v drugih državah. Uradni X račun Bele hiše je objavil slike Madura v prostorih DEA v New Yorku.

Amnesty International je izrazila zaskrbljenost zaradi verjetne kršitve mednarodnega prava s strani Združenih držav Amerike med vojaško intervencijo v Venezueli in pozvala ZDA, da zaščitijo civiliste ter spoštujejo človekove pravice vseh pridržanih oseb, vključno z Nicolásom Maduro.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju v obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu prepeljana v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivnega in nelegitimnega režima, ki je podpiral dejavnosti narkokartela Soles. Po aretaciji so Madura prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu, medtem ko so se v Venezueli in Združenih državah Amerike že zvrstili prvi odzivi na to zgodovinsko aretacijo. Operacija, ki je po navedbah nekaterih virov zahtevala najmanj 40 žrtev med civilisti in vojaki, je v Venezueli povzročila ustavno krizo. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki pa ameriško dejanje označuje za ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. Medtem ko venezuelska skupnost v Združenih državah Amerike, predvsem na Floridi, slavi padec režima, so se v New Yorku zbrali protestniki, ki nasprotujejo ameriškemu vojaškemu posredovanju. Mednarodna skupnost ostaja deljena; Kitajska in Rusija zahtevata izpustitev Madura, Varnostni svet Združenih narodov pa je za ponedeljek že sklical izredno zasedanje.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške posebne enote Delta Force, prispel v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Videoposnetki, ki so jih objavili ameriški mediji, prikazujejo Madura v spremstvu agentov, pri čemer je obut v natikače in v roki drži plastenko vode. Po navedbah poročevalca mreže Fox News Treya Yingsta so Madura skupaj z njegovo soprogo aretirali v soboto v Caracasu, od koder so ga z vojaškim letalom prepeljali neposredno v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za privedbo venezuelskega voditelja pred sodišče, kjer se bo spopadal z obtožbami glede trgovine z mamili in narkoterorizma. Čeprav podrobnosti o sami aretaciji v Caracasu ostajajo skope, so ameriški uradniki potrdili, da je bil transport opravljen pod strogimi varnostnimi ukrepi. Madurova navzočnost na ameriških tleh v priporu pomeni zgodovinski premik v odnosih med državama in resen udarec za njegovo administracijo v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Nicolás Maduro je po poročanju medijev zaprt v New Yorku, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je prevzela vodenje vlade in napovedala odpor proti ameriškemu napadu. Donald Trump je v intervjuju opozoril Rodríguezovo, da ne bo napotil ameriških enot v Venezuelo, če bo ravnala po njegovih željah. Rodríguezova je zahtevala Madurovo izpustitev.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Venezuelskega voditelja Nicolása Madura so po aretaciji v vojaški operaciji prepeljali v New York, kjer bo v priporu čakal na sojenje. Po pristanku na ameriških tleh so Madura s helikopterjem premestili na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu. Kasneje so ga namestili v zvezni center za pridržanje Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po strogih varnostnih ukrepih. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, ko so Madura zajele vojaške sile in ga izročile ameriškim oblastem. Ob prihodu v prostore agencije DEA je Maduro po navedbah očividcev izrekel besede v angleščini, s katerimi se je ironično poslovil od preteklega leta in zaželel srečno novo leto. Ameriško pravosodje ga bremeni resnih kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili in korupcijo, postopek pa bo potekal pred zveznim sodiščem v New Yorku.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto prispel v New York pod zveznim nadzorom, potem ko so ga v Združene države Amerike prepeljali z letalom ameriškega ministrstva za pravosodje. Po pristanku na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York so ga s helikopterjem premestili na helidrom ob reki Hudson v zahodnem delu Manhattna. Od tam so ga v spremstvu zveznih agentov prepeljali v prostore ameriškega urada za boj proti drogam (DEA), od koder bo predvidoma odpeljan v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj ameriškega pravosodja za izročitev Madura, ki se bo pred sodiščem v New Yorku moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Venezuelski voditelj je bil v policijskem pridržanju vseskozi pod strogim varovanjem. Njegova privedba na ameriška tla pomeni velik premik v diplomatskih odnosih med državama in napoveduje sodni proces z velikimi političnimi posledicami za celotno latinskoameriško regijo.