APDEJT.si

Ukrajinski najpomembnejši evropski zavezniki naj bi zavrnili ključne elemente domnevnega ameriško-ruskega mirovnega načrta za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije in omejitve oborožitve. Kremelj je zanikal usklajevanje načrta z ZDA in sporočil, da bo Rusija nanj odgovorila šele po prejemu uradnega predloga, vendar je hkrati pozval Kijev k takojšnjim pogajanjem.

Volodimir Zelenski se je posvetoval z evropskimi voditelji glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji v regijah Doneck in Lugansk ter ponovno vključitev Rusije v G8. Ukrajinski predsednik je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, ki ga vidi kot enega najtežjih trenutkov v zgodovini Ukrajine. Hkrati se sooča s težko izbiro med izgubo dostojanstva in tveganjem izgube ključnega partnerja. Kremelj poziva Zelenskega k takojšnjim pogajanjem, sicer grozi z izgubo dodatnih ozemelj. Rusija še ni uradno prejela ameriškega mirovnega načrta.

Po podatkih raziskave VCIOM se je raven zaupanja Rusov v predsednika Vladimirja Putina povečala na 78,7 odstotka. Delo predsednika odobrava 75,4 odstotka državljanov.

Donald Trump naj bi Ukrajino pozval, naj do 27. novembra podpiše mirovni sporazum z Rusijo. Ukrajina je potrdila, da preučuje mirovni načrt, a zavrača vsak dogovor, ki bi prestopil njene rdeče linije. Rusija poziva k takojšnjim pogajanjem.

CNN poroča, da si administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa prizadeva za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino do konca leta. Trump je dejal, da Ukrajina zaradi bojev izgublja ozemlja in da želi končati konflikt. Po poročanju Reutersa ZDA grozijo Ukrajini z izgubo obveščevalnih podatkov in orožja. Trump je kot rok za odgovor Zelenskega na ameriški načrt določil 27. november.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri mirovnem načrtu Združenih držav Amerike za Ukrajino. Nemški kancler Friedrich Merz je o ameriški mirovni pobudi razpravljal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Kirom Starmerjem in Zelenskim. Po ameriškem načrtu naj bi mirovni sporazum najprej podpisala Zelenski in Donald Trump, šele nato pa bi bil predstavljen Rusiji. Kremelj ameriškega mirovnega načrta ni komentiral.

Ruske sile naj bi po zavzetju Kupjanska obkolile veliko skupino ukrajinskih sil na levem bregu reke Oskol. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova naj bi bilo obkoljenih okoli 5000 ukrajinskih vojakov. Ruske sile naj bi si s tem omogočile lažje napredovanje proti Čugujevu in Harkovu.

Vladimir Putin je obiskal eno od poveljniških mest skupine Zahod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek ruskih vojakov v južnem delu Pokrovska. Gerasimov je Putinu poročal, da so ruske sile prevzele nadzor nad 70 % Pokrovska in več kot 80 % Vovčanska.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Kremelj je kritiziral izjave generalnega direktorja Erbasa, Renea Obermana, o potrebi po namestitvi taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da te izjave kažejo na 'izgubo zadržanosti in premišljenosti' v evropskih političnih pristopih, zlasti v zvezi z obrambnimi sistemi v Kaliningrajski oblasti. Peskov je dodal, da ga atomske grožnje zelo skrbijo.

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov, je napovedal, da bo po koncu ruske specialne vojaške operacije v Ukrajini sledil sodni postopek proti neonacistom.

Po poročanju medijev naj bi Donald Trump zahteval od Volodimirja Zelenskega, da nemudoma sprejme ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ukrajinski poslanec Gončarenko je objavil, da načrt vsebuje 28 točk.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Rusija je odprta za nadaljevanje pogovorov o Ukrajini, prekinitev pa ni nastala po krivdi Moskve, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Obenem je Peskov izrazil obžalovanje zaradi odločitve Poljske o zaprtju ruskega generalnega konzulata, kar se mu zdi nerazumno. Medtem svet razpravlja o morebitnem premirju med Rusijo in Ukrajino, a se Kremelj o tem ne izreka.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Predsednik uprave Airbusa, René Obermann, je na varnostni konferenci v Berlinu opozoril, da mora Evropa razviti lastne taktične jedrske zmogljivosti, da bi se zoperstavila naraščajočemu ruskemu arzenalu. Po njegovem mnenju pomanjkanje skupnega odvračanja na tej ravni pušča "nevarno vrzel" v evropski strategiji, še posebej ob zaostrovanju groženj iz Moskve.

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov ni želel komentirati britanskih obtožb, da je ruska vohunska ladja 'Jantar' uporabljala laserje proti britanski aviaciji, in je vprašanje preusmeril na Ministrstvo za obrambo. Prav tako je Peskov pojasnil razliko med pojmoma 'ladja' in 'plovilo' novinarju BBC News. Poslanec Žuravljov je britanske izjave označil za histerične.

Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da v bližnji prihodnosti ni načrtov za srečanje ministra ameriške vojske z ruskimi predstavniki. Peskov je zanikal možnost srečanja med obiskom ameriške delegacije v Ukrajini.

Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.

Vladimir Putin je sporočil, da je opravil letni zdravniški pregled, ki je trajal približno dva dni in je vključeval nočitev v kliniki. Rezultati pregleda so pokazali, da je njegovo zdravstveno stanje dobro.

Kitajski premier Li Qiang se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer je poudaril, da je kitajska zavezanost razvoju vzajemno koristnega sodelovanja z Rusijo dosledna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

Kremelj je izjavil, da francoska bojna letala ne bodo spremenila situacije v Ukrajini. Kljub temu je Ukrajina sklenila desetletni dogovor s Francijo o dobavi 100 bojnih letal Rafale za okrepitev svoje obrambe. Kremelj hkrati upa na novo srečanje z Združenimi državami, kjer bi razpravljali o možni rešitvi za konec vojne v Ukrajini.

Vladimir Putin je proslavil začetek gradnje novega jedrskega ledolomilca 'Stalingrad'. Rusija s tem utrjuje svoje zahteve po arktičnih virih.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.

Kremelj je obsodil Francijo zaradi nadaljnje dobave orožja Ukrajini, vključno z bojnimi letali, češ da takšno ravnanje ne prispeva k miru, temveč spodbuja protivojno razpoloženje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izrazil zaskrbljenost zaradi sporazuma med Parizom in Kijevom, ki vključuje dobavo bojnih letal.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.

Tiskovni predstavnik predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Kremelj meni, da je izklop mobilnega interneta v številnih ruskih regijah za boj proti napadom brezpilotnih letal upravičen ukrep. Po njegovih besedah te odločitve sprejemajo pristojni organi, odgovorni za varnost.

V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.

Politični strokovnjaki so izpostavili, da je gradnja ledolomilca »Stalingrad« pomemben simbol ruskih tehnoloških kompetenc in prevlade v Arktiki. Uvedba novih ledolomilcev projekta 22220 naj bi imela podoben učinek kot izgradnja Sueškega in Panamskega kanala, saj bo Severna morska pot postala najhitrejša trgovska pot.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Kremelj je ponovno izrazil upanje na skorajšnje srečanje med predsednikoma Putinom in Trumpom. Zadnje srečanje med njima je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o rešitvi vojne v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli preboja. Načrtovani vrh v Budimpešti je bil odpovedan.

Ruska vojska je napadla objekte gorivno-energetskega kompleksa in železniške infrastrukture v Ukrajini, ki jih uporabljajo ukrajinske oborožene sile, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.