Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z guvernerjem Hersonske oblasti Vladimirjem Saldom ocenil nedavni ukrajinski napad na civiliste v tej regiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Putin napad označil za dejanje izjemnega cinizma in nečlovečnosti. Ruski voditelj se je v pogovoru strinjal z oceno, da gre za zločin, ki je po svoji naravi primerljiv s tragičnimi dogodki v Odesi leta 2014, ko so v požaru v Domu sindikatov umrli ljudje. Napad oboroženih sil Ukrajine na civilne cilje v okupirani Hersonski oblasti po navedbah Moskve odraža stopnjevanje sovražnosti, ki neposredno prizadenejo netarčne skupine. Putin je po poročanju tiskovnih agencij poudaril, da tovrstna dejanja kažejo na pomanjkanje pripravljenosti za spoštovanje humanitarnih standardov. Ruska stran dogodek izkorišča za utrjevanje narativa o naravi ukrajinskih vojaških operacij, pri čemer se močno opira na zgodovinske primerjave z nemiri po revoluciji na Majdanu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju ameriških medijev podala oceno, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni namerno ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do te ugotovitve so prišli po analizi incidenta, v katerem je Rusija obtožila Kijev poskusa napada na državno rezidenco v regiji Novgorod. Ameriški uradniki za nacionalno varnost so s tem podprli uradna stališča Ukrajine in Evropske unije, ki sta moskovske obtožbe že pred tem odločno zavrnili. Ruska stran pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je vztrajala pri trditvah o obsežnem napadu z 91 droni, kar pa so neodvisni strokovnjaki označili za neprepričljivo. Kljub ruskim navedbam o uničenju vseh letalnikov, Kremelj ni predložil verodostojnih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil cilj napada osebno ruski predsednik. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države pozvale k dialogu, druge pa incident označile za provokacijo.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

Ruske sile so v zadnjih dneh stopnjevale zračne napade na strateško pristaniško mesto Odesa, kjer so brezpilotni letalniki zadeli več stanovanjskih objektov. Po poročanju lokalnih oblasti napadi povzročajo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Istočasno so se iz Kremlja odzvali na nedavne trditve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ne bo predložila dokazov za te obtožbe, saj naj bi bili dokazi po njegovih besedah samoumevni, čeprav neodvisnih potrditev dogodka ni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu na rezidenco odločno zavrnil in jih označil za laži. Kijev trdi, da Moskva uporablja tovrstne konstrukte kot izgovor za opravičevanje novih valov agresije na ukrajinska mesta, vključno s trenutnimi operacijami v Odesi. Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov, vendar kljub mednarodnim pozivom in neposrednim vprašanjem tujih medijev ni ponudila tehničnih ali vizualnih dokazov, ki bi potrdili ukrajinsko vpletenost v incident v Novgorodski oblasti. Napetosti med državama se tako še naprej stopnjujejo, medtem ko boji na fronti ostajajo siloviti.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Kremlj je izjavil, da mu ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj naj bi se ta res zgodil. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub provokacijam Kijeva, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin ohranjata dialog, ki temelji na zaupanju. Vjačeslav Volodin je dejal, da poskusa napada na rezidenco ni mogoče odpustiti Kijevu, ukrajinski predsednik Zelenski pa naj bi s sovražnostmi ohranjal oblast. Trumpov odposlanec je poskus napada označil za 'neokusnega'.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina med 28. in 29. decembrom uporabila 91 jurišnih dronov za napad na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in jih označil za laž.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila triurni pogovor o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju sporočil, da je usklajenih že približno 95 odstotkov mirovnega načrta v 20 točkah, ki predvideva zamrznitev fronte in dolgoročna varnostna jamstva. Zelenski je poudaril, da je prejel potrditev močnih varnostnih jamstev za obdobje 15 let ter obljubo o obsežnem gospodarskem paketu za povojno obnovo države, ki bi ga moral podpreti tudi ameriški kongres. Kljub optimizmu voditeljev ostajata status Donbasa in vprašanje umika ruskih sil ključni točki razhajanj. Medtem ko Kijev vztraja pri trajni varnosti, je Kremelj prek tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova sporočil, da so pogajanja blizu konca, vendar ponovil zahtevo po umiku ukrajinskih sil z zasedenih območij. Trump je Zelenskemu obljubil zaščito, ki bi bila primerljiva z najvišjimi standardi zavezništva, hkrati pa je ruskega predsednika Putina obvestil o dogajanju, kar kaže na intenzivno diplomacijo med Washingtonom, Kijevom in Moskvo.

Rusija je obtožila Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina, za katerega pa ni predložila dokazov. Ukrajina obtožbe zanika. Zaradi teh obtožb se je Rusija umaknila od predhodno dogovorjenih koncesij glede vojne, kar je povečalo napetosti in vplivalo na rast cen nafte. Donald Trump je po obtožbah izrazil jezo.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitiven in produktiven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil kontakt vzpostavljen v luči zadnjih pogajanj o reševanju konflikta v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je bil pogovor usmerjen v iskanje diplomatskih rešitev in stabilizacijo razmer, kar nakazuje na otoplitev odnosov med velesilama. Dialog poteka v času, ko se intenzivirajo diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Trumpova administracija naj bi preučevala različne mirovne predloge, medtem ko Kremelj poudarja potrebo po upoštevanju ruskih varnostnih interesov. Do pogovora je prišlo kmalu po Trumpovih stikih z drugimi regionalnimi voditelji, kar kaže na njegovo aktivno vlogo posrednika pri reševanju ukrajinske krize še pred uradnim začetkom ali v začetnih fazah njegovega mandata.

Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijojev je v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom izrazil ogorčenje zaradi napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Podobno je tudi predsednik Islamske republike Iran, Masud Pezeškian, obsodil napad v telefonskem pogovoru s Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je z novinarji razpravljal o odzivu Moskve na napad.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je sporočil, da uradna Moskva ne razume vsebine izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o potrebi po pripravi »načrta B« za Rusijo. Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News pojasnil, da njegov načrt A predstavlja konec sovražnosti, medtem ko načrt B predvideva zagotovitev 120 milijard dolarjev sredstev za nadaljevanje delovanja države in vojske v prihodnjem letu, če se konflikt ne konča. Obenem so mediji poročali o napetostih med Zelenskim in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je na srečanju na Floridi vprašanje ukrajinskega novinarja o vlogi ZDA pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino označil za »neumno«, kar nekateri analitiki pripisujejo neustrezni formulaciji vprašanja. Zelenski je medtem poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar obenem nasprotujejo umiku ukrajinskih sil z območja Donbasa, kar sicer zahteva ruska stran kot pogoj za pogajanja. Moskva še naprej trdi, da nima vpogleda v podrobnosti pogovorov med Kijevom in ekipo Donalda Trumpa.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek in usklajenost okoli 95 odstotkov mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je potrdil, da je od Trumpa zahteval varnostne garancije za obdobje do 50 let, saj vojna traja že skoraj 15 let. Kremelj je izjavil, da Ukrajina izgublja ozemlje in ga bo še naprej, Putin pa vztraja pri svojih pogojih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je napovedal, da se bo telefonski pogovor med Putinom in Trumpom zgodil kmalu.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Vladimir Putin je sklical sestanek o razmerah v območju specialne vojaške operacije v Ukrajini. Prav tako se je zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na frontni liniji v območju SVO. Gerasimov je Putinu poročal o napredovanju proti Slovjansku.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, Bela hiša je potrdila pogovor. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Kremlj strinja s Trumpom, da je mir bližje, vendar pod pogojem, da se ukrajinske obrambne sile umaknejo iz Donbasa. Ušakov je dejal, da je Trump bil "ogorčen" zaradi napada na Putinovo rezidenco.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, kjer bodo potekali pogovori o miru. Zelenski je dejal, da so ključni osnutki mirovnega okvira in varnostnih jamstev skoraj dokončani, pri čemer so ozemeljski spori in pritisk na Rusijo na vrhu agende. Trump je izrazil optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

Po poročilu Kirila Dmitrieva Vladimirju Putinu so v kontaktih med Rusijo in ZDA sodelovali pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov in predstavniki Bele hiše. Podrobnosti o vsebini pogovorov niso bile razkrite.

Vladimir Putin je vodil sestanek o državnem programu oboroževanja, razvoju obrambno-industrijskega kompleksa in dodatnih ukrepih za razvoj umetne inteligence (UI) za krepitev obrambne sposobnosti. Sestanek je bil izveden s člani Sveta za nacionalno varnost.

Kremelj je v stiku s francoskimi oblastmi glede francoskega političnega strokovnjaka Laurenta Vinatierja, ki prestaja triletno zaporno kazen v Rusiji in se domnevno sooča z novimi obtožbami o vohunstvu. Rusija je Franciji ponudila rešitev za Vinatierja, ki je bil aretiran v Moskvi in obsojen zaradi zbiranja vojaških informacij. Podrobnosti ponudbe niso bile razkrite, Kremelj pa poudarja, da je žogica zdaj na strani Francije.

Kremelj je potrdil, da so ruski in ameriški uradniki, vključno s Putinovim svetovalcem Jurijem Ušakovom, ponovno opravili telefonske pogovore o možnem mirovnem sporazumu za Ukrajino, potem ko je Moskva prejela ameriške predloge. Razpravljali so o načinih za dosego miru. Ruski list poroča, da bi Putin lahko razmislil o zamenjavi dela ozemlja, ki ga nadzorujejo ruske sile v Ukrajini, pri čemer naj bi bil Donbas ključna zahteva Moskve.