APDEJT.si

Voditelji držav članic Evropske unije so se sestali, da bi razpravljali o možnostih za vzpostavitev miru v Ukrajini. Predsednica Evropske komisije je po srečanju podala izjavo, v kateri je izpostavila ključne točke pogovorov in stališča EU glede nadaljnjih korakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu poudaril, da ne bo izdal ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA. Izpostavil je, da se Ukrajina sooča z izjemno težkim obdobjem in da bo storil vse, da bo rezultat tega procesa konec vojne, ne pa konec Ukrajine. Opozoril je na nujnost ohranjanja dostojanstva in svobode Ukrajincev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo Evropa še naprej podpirala Ukrajino, pri čemer je spomnila na dosedanjo pomoč v višini 180 milijard evrov.

Grško zunanje ministrstvo je zavrnilo turške kritike glede grškega načrtovanja morskega prostora in poudarilo, da so te neutemeljene v evropskem in mednarodnem pravu. Atene vztrajajo pri mednarodni legitimnosti, medtem ko Turčija nadaljuje s svojo retoriko. Grčija je posodobila zemljevid načrtovanja morskega prostora v skladu z Direktivo 2014/89, mednarodnim pravom morja in dvostranskimi sporazumi.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi spremembe ustave, ki daje slovaški ustavi prednost pred pravom Evropske unije v kulturnih in etičnih vprašanjih. Bruselj je Slovaški poslal uradni opomin.

Evropska komisija je Poljsko tožila pred Sodiščem EU zaradi preseganja ravni dušikovega dioksida (NO2) v Krakovski in Zgornješlezijski aglomeraciji. Po mnenju komisije so ravni NO2 že več let previsoke, Poljska pa ni sprejela ustreznih ukrepov kljub vztrajnemu kršenju norm.

Kremlj je pozval Kijev k nujnemu sprejetju "odgovorne" odločitve o mirni rešitvi vojne v Ukrajini, pri čemer je opozoril, da je odlašanje s pogovori nevarno. ZDA naj bi predlagale celovit mirovni načrt z 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, Donald Trump pa naj bi želel, da Ukrajina do četrtka sprejme mirovni sporazum z Rusijo, ki podpira ključne ruske zahteve.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Evropska komisija je odobrila češki načrt za dodelitev državne pomoči v višini 450 milijonov evrov, kar je skoraj 11 milijard kron, za razširitev proizvodnje ameriškega proizvajalca polprevodnikov onsemi v Rožnovu pod Radhoštěm. Podjetje naj bi v novi obrat v Rožnovu pod Radhoštěm vložilo 1,64 milijarde evrov, kar znaša približno 40 milijard kron.

V Srbiji je prišlo do napada na novinarko Maje Nikolić in snemalca Ivana Pavlovića televizije N1, medtem ko sta snemala reportažo pred šotorskim naseljem v Pionirskem parku v Beogradu. Združenje novinarjev Srbije (UNS) je ostro obsodilo napad in zahtevalo, da pristojni kaznujejo napadalce in ugotovijo odgovornost policistov, ki niso ustrezno reagirali. Po podatkih NUNS je bilo v Srbiji od začetka leta zabeleženih že več kot 280 napadov na novinarje.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je 27. november primeren rok, da Ukrajina sprejme mirovni predlog, ki ga podpirajo ZDA, z namenom končanja vojne z Rusijo.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

V okviru procesa pridruževanja Albanije Evropski uniji je bila izvedena neodvisna strokovna misija, ki je preverjala neodvisnost albanske centralne banke v Tirani. Misija je potekala s pomočjo instrumenta tehnične pomoči.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodaje, namenjene zagotavljanju višjih pokojnin državljanom EU. Ključni element predloga je samodejna vključitev zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerega bi se posamezniki lahko izključili. Komisija si prizadeva tudi za boljši pregled nad vzdržnostjo nacionalnih pokojninskih sistemov.

Evropska komisija je predstavila sveženj ukrepov za izboljšanje dostopa in učinkovitosti dodatnih pokojnin. Predlog vključuje, da bi imeli delavci privzeto možnost vključitve v pokojninski načrt v podjetjih, s čimer naj bi se izboljšali prihodki po upokojitvi.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Predsednik Stranke svobode in pravičnosti (SSP) Dragan Đilas je v odprtem pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen opozoril, da je ob njenem obisku v Beogradu 15. oktobra obljubila, da bo po 30 dneh ocenila, ali je srbski predsednik izpolnil svoje obljube. Đilas jo je spomnil, da je rok potekel in ocen še ni, ter izrazil upanje, da Vučić ne bo ponovno prevaral državljanov Srbije. Podal ji je tudi vpogled v delo Vučića in njegovih sodelavcev v tem času.

Evropski oblikovalci politik so predlagali obsežne spremembe načina, kako Evropska unija ureja tehnološko industrijo. Predlagane spremembe zakona o umetni inteligenci bi tehnološkim podjetjem olajšale uporabo osebnih podatkov za usposabljanje modelov brez soglasja. Evropska komisija je bila obtožena "velikega nazadovanja" digitalnih pravil EU, saj naj bi predlogi oslabili splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in predpise o umetni inteligenci. Spremembe naj bi ustvarile rast za evropska podjetja, hkrati pa spodbujale najvišje evropske standarde temeljnih pravic, varstva podatkov, varnosti in pravičnosti.

Evropska komisija predlaga posodobitev pravil glede spletnih piškotkov, s ciljem zmanjšanja števila pojavnih oken, povezanih s piškotki, in izboljšanja uporabniške izkušnje na spletu. Predlog je del širšega digitalnega svežnja, ki vključuje tudi poenostavitev uredbe EU o varstvu osebnih podatkov in preložitev nekaterih določb akta o umetni inteligenci.

Podpredsednik vlade Črne gore, Nik Đeljošaj, je napovedal, da bo vladi predlagal obvezno odstranitev opreme Huawei in ZTE iz komunikacijskih sistemov države. Kot članica zveze NATO mora Črna gora slediti najvišjim varnostnim standardom. ZDA opozarjajo, da oprema kitajskih dobaviteljev predstavlja resno tveganje za varnost Črne gore, ZDA in zveze NATO. Đeljošaj bo predlagal tudi, da se podjetje One zaveže k odstranitvi omenjene opreme, prav tako pa novi državni podatkovni center ne sme biti opremljen s tehnologijo teh proizvajalcev.

Splošno sodišče EU je zavrnilo pritožbo Amazona proti odločitvi Evropske komisije, ki ga uvršča med zelo velike spletne platforme, zavezane k strožjim pravilom v skladu z Aktom o digitalnih storitvah (DSA). Amazon je izpodbijal odločitev iz leta 2023, ki mu nalaga dodatne obveznosti nadzora in odgovornosti za vsebino na svoji platformi.

Evropska komisija je objavila predlog za "Digitalni omnibus", ki predvideva spremembe GDPR. Predlagane spremembe bi po mnenju kritikov znižale raven zaščite osebnih podatkov evropskih državljanov. Spremembe GDPR so načrtovane za 19. november 2025.

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Evropska komisija si je zadala rok do 20. decembra za pridobitev soglasja evropskih držav glede trgovinskega sporazuma z latinskoameriškimi državami Mercosur. Francija bo sporazum težko blokirala, saj francoska vlada meni, da sporazum v trenutni obliki ni sprejemljiv.

Ryanair se ne strinja z odločitvijo koordinatorja ACNL, da jim odvzame pomembne pravice za pristajanje na letališču Eindhoven, zato se je pritožil.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Evropska komisija načrtuje obsežno poenostavitev digitalnih zakonov EU, ki so se razvijali več let. Osredotočajo se predvsem na področja varstva podatkov, kibernetske varnosti in umetne inteligence (UI). Spremembe bi lahko vplivale tudi na pasice za piškotke. Komisija želi s tem odgovoriti na želje držav članic in podjetij po enostavnejši regulativi, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko spremembe ogrozile varstvo podatkov.

Evropska komisija je predstavila predlog za pospešitev premestitve vojaških okrepitev na vzhodno krilo EU v primeru ruskega napada, kar je odgovor na dolgoletne dvome o hitrosti odziva.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

Evropska komisija je odobrila 1,2 milijarde evrov državne pomoči energetskemu koncernu Leag za izstop iz premoga. Komisija je ocenila, da je ukrep omejen na nujni minimum. Leag pospešuje energetski prehod na vzhodu Nemčije in načrtuje izgradnjo velike baterije.

Evropski regulatorji razmišljajo o tem, ali bi morali oblačne storitve Amazona in Microsofta podvreči strožjemu nadzoru, s čimer bi jih zajeli v mrežo ukrepov EU proti velikim tehnološkim podjetjem.

Ministrica za finance Severne Makedonije, Gordana Dimitrieska-Kočoska, ocenjuje, da so jesenske ekonomske projekcije Evropske komisije jasen znak pozitivnega premika. V objavi na Facebooku je navedla, da se je projekcija rasti makedonskega gospodarstva za leti 2025 in 2026 povečala, kar potrjuje stabilnost in zaupanje.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Minister za javno upravo Maraš Dukaj je na 17. srečanju Upravnega odbora Regionalne šole za javno upravo (ReSPA) v Rimu izpostavil, da je izboljšanje javne uprave ključni pogoj za demokratizacijo družbe. Na srečanju, ki ga je vodil Dukaj, so ministri in namestniki ministrov iz držav članic ReSPA pohvalili dosežke te regionalne iniciative in sprejeli skupno izjavo o partnerstvu za reformo.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.

Premier Robert Golob je po potrditvi Šutarjevega zakona v državnem zboru poudaril, da je to pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji. Dejal je, da je dolžnost države zaščititi žrtve in ne nasilnežev, ter dodal, da je varnost točka, kjer se strinjajo vsi, ne glede na politično usmeritev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k nujni finančni pomoči Evropske unije Ukrajini. Predlagala je tri možnosti za zagotovitev sredstev, vključno z uporabo zamrznjenega premoženja Ruske federacije. Ukrajina bo v prihodnjem letu potrebovala približno 70 milijard evrov finančne pomoči, kar je von der Leynova sporočila v pismu državam članicam.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o dodatni finančni pomoči Ukrajini. Orban je dejal, da je takšno ravnanje podobno dajanju gajbe vodke alkoholiku, kar naj ne bi rešilo problema, temveč ga le še poglobilo.

Evropska komisija predlaga vzpostavitev »Evropskega demokratičnega ščita« z Evropskim centrom za demokratično odpornost, namenjenega boju proti dezinformacijam. Kritiki opozarjajo, da bi ta pobuda, podobno kot Akt o digitalnih storitvah (DSA), lahko pripeljala do omejevanja svobode informacij in nadzora nad nezaželenimi informacijami v Evropski uniji.

Španska Ljudska stranka (PP) bo na plenarnem zasedanju v kongresu poslancev glasovala o predlogu, ki poziva vlado, naj nasprotuje zmanjšanju sredstev za Skupno kmetijsko politiko (SKP), ki ga je predlagala Evropska komisija. Poslanka PP, Milagros Marcos, zahteva, da vlada v Svetu Evropske unije brani ustrezno financiranje SKP in Skupne ribiške politike v večletnem finančnem okviru 2028-2034. Stranka nasprotuje 22-odstotnemu zmanjšanju sredstev za SKP.

Evropska komisija načrtuje nov sistem za pospešitev čezmejnih vojaških prevozov in skupno rabo transportnih sredstev med državami članicami. Cilj je olajšati premikanje vojaških sil po celotni celini v nujnih primerih.