APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Zelenski se je nujno posvetoval s francoskimi, nemškimi in britanskimi voditelji o ameriškem načrtu za končanje ruske invazije, ki naj bi bil naklonjen zahtevam Kremlja. Hkrati je francoski general Fabien Mandon izjavil, da mora biti Francija pripravljena poslati svoje otroke v vojno z Rusijo, saj je prepričan, da Evropejci niso šibki. V javnost je prišlo tudi poročilo o podrobnem mirovnem načrtu med ZDA in Rusijo v 28 točkah, ki ga je Ukrajina uradno prejela, a ga nekateri ukrajinski viri vidijo kot načrt kapitulacije.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Dunajski socialni mestni svetnik Peter Hacker (SPÖ) meni, da so Maastrichtski kriteriji EU o proračunu "neoliberalni modeli, ki spadajo v pozabo". Pričakuje, da bosta kancler in finančni minister v Bruslju to jasno povedala. Po merilih je državam dovoljeno le novo zadolževanje v višini največ treh odstotkov BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP.

V Johannesburgu se je začel vrh G20, ki ga zaznamujejo razprave o ukrajinskem mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump in njegova administracija so srečanje vodilnih gospodarstev bojkotirali. Poleg Trumpa so udeležbo odpovedali tudi voditelji Rusije in Kitajske, Vladimir Putin in Xi Jinping. Kljub odsotnosti ključnih akterjev je mednarodno sodelovanje poudarjeno kot ključno, zlasti glede na globalne grožnje.

V noči z 21. na 22. november 2025 je bil predlog proračuna za leto 2026 v francoski narodni skupščini zavrnjen. Edini poslanec, ki je glasoval za, je bil Harold Huwart iz skupine Liot. Huwart je po zavrnitvi proračuna dejal: »Na srečo norost ne ubija, sicer bi morali obžalovati 577 smrti.«

Donald Trump povečuje pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni načrt z Rusijo. Hkrati evropske države iščejo načine za pomoč Ukrajini, medtem ko so besne nad Trumpovim načrtom, ki bi lahko koristil ZDA na račun zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi. Macron, Merz in Starmer so na srečanju G20 razpravljali o ameriškem načrtu za Ukrajino, voditelji G20 pa so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini in drugih konfliktnih območjih.

Slovenija bo diplomatsko obvestila Ministrstvo za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da potrjuje izpolnjevanje pogojev recipročnosti za vračilo DDV prevoznikom iz BiH in določila datum začetka izvajanja. Slovensko Ministrstvo za finance je odgovorilo na pobudo ministra Srđana Amidžića za vzpostavitev recipročnosti pri vračilu DDV.

Analitičarka briselskega Centra za evropske politike Berta Lopez Dumenek je ocenila, da Srbija do konca leta verjetno ne bo odprla tretjega sklopa v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, saj ni bilo doseženega napredka na področju vladavine prava. Odprtje tega sklopa bi namreč poslalo napačen signal, da je situacija v državi pozitivna.

Črna gora ostaja zavezana Planu rasti in Reformni agendi za pospešitev vstopa v Evropsko unijo, pri čemer premier Spajić poudarja, da si Zahodni Balkan ne more privoščiti počasnega napredka. ONE Crna gora pa bo v sodelovanju z Zvezo izviđača Črne gore in iniciativo Boranka zasadila 'Šumo herojev' na pogoriščih po državi, poleg tega pa bo gasilcem podarila eno leto brezplačnih storitev mobilne telefonije. Medtem Hrvaška trenutno ne kaže pripravljenosti za odpravo blokade poglavja 31 v pogajanjih Črne gore z EU.

Madžarski premier Viktor Orbán je opozoril, da je Evropa zaradi rusko-ukrajinske vojne na prelomni točki. Po njegovih besedah sta pred Evropo dve poti. Orbán je tudi sporočil, da bo poslal odgovor predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Izrazil je prepričanje, da Donald Trump ne bo obupal nad prizadevanji za vzpostavitev miru v Ukrajini.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral Evropsko unijo zaradi načrtovanega dodatnega financiranja Ukrajine v višini 135 milijard evrov. Orbán nasprotuje predlogu, ki vključuje skupno zadolževanje članic EU, in trdi, da bodo stroške tega financiranja nosile prihodnje generacije. Izpostavil je tudi vprašljivost uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki so shranjena v Belgiji.

Podnebna konferenca COP30 v Belem v Braziliji se je znašla v zastoju, saj je Evropska unija zavrnila predlog sporazuma, češ da ne bo prispeval k globalnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Brazilija, gostiteljica konference, je pozvala države k enotnosti za sklenitev dogovora o okrepitvi mednarodnih podnebnih prizadevanj, saj se je vrh zavlekel preko predvidenega zaključka zaradi nesoglasij glede opustitve fosilnih goriv.

Ameriška administracija meni, da bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini prisiljen sprejeti nov načrt Bele hiše za rešitev konflikta. Po poročanju Politica, Zelenskijeva žena Elena ne želi, da bi se potegoval za drugi mandat. Protiv kandidaturi naj bi bili tudi ljudje, ki tesno sodelujejo s predsednikom in njegovo ožjo okolico. Korupcijski škandal naj bi Zelenskega spremenil v 'hromo raco' in omajal njegov položaj.

Srečanje med ameriškimi in evropskimi uradniki glede reševanja rusko-ukrajinskega konflikta je po poročanju Financial Times potekalo v "mučnem" vzdušju. Visoki evropski uradnik je opisal srečanje kot "tožilen ton", kar kaže na težavne razprave.

Podnebni vrh v Belému se bliža koncu, vendar v dosedanjih besedilih in odzivih pogajalcev ni opaziti večjih prebojev, kar so sicer pričakovali.

Nemška vlada želi z zakonom povečati število podjetij, ki so zavezana h kolektivnim pogodbam. Sindikati to podpirajo in se sklicujejo na sodbo Evropskega sodišča, ki jim daje dodatno moč.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Črnogorski premier Milojko Spajić je poudaril, da je čas, da Zahodni Balkan izkoristi priložnost za evropsko prihodnost. Izpostavil je, da dostop do enotnega trga Evropske unije spreminja življenje državljanov regije ter krepi stabilnost in perspektivo celotne Evrope. Na vrhu v Tirani je Črna gora ponosno vodila proces širitve Unije. Spajić je dodal, da hitrejše meje, roaming kot doma, enostavnejša in cenejša plačila ter večja digitalna dostopnost prinašajo koristi integracije. S partnerji iz regije in EU se vzpostavljajo novi instrumenti povezanosti, kot so AI fabrike in avtocesta enotnega trga, ki bodo podjetjem odprli evropske vrednostne verige in pritegnili investicije.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne spremembe ustave, ki med drugim uvaja določbe o suverenosti države, zlasti vprašanjih nacionalne identitete. Komisija meni, da novela ustave ogroža načela prednosti, avtonomije, učinkovitosti in enotne uporabe prava Evropske unije. Premier Robert Fico je zavrnil možnost spremembe ustave.

Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.

Po poročanju naj bi bil objavljen ameriško-ruski mirovni načrt, ki predvideva končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se strinjal s pogajanji na podlagi tega načrta. Strokovnjak Martin Kragh ocenjuje, da bi bil ta načrt za Ukrajino velik poraz in da ignorira vprašanje odgovornosti Vladimirja Putina glede ugrabitev ukrajinskih otrok.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izjavila, da o Ukrajini ne bi smeli odločati brez Ukrajine. Voditelji EU so se sestali na vrhu G20, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev ukrajinske krize.

Voditelji držav članic Evropske unije so se sestali, da bi razpravljali o možnostih za vzpostavitev miru v Ukrajini. Predsednica Evropske komisije je po srečanju podala izjavo, v kateri je izpostavila ključne točke pogovorov in stališča EU glede nadaljnjih korakov.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi spremembe ustave, ki daje slovaški ustavi prednost pred pravom Evropske unije v kulturnih in etičnih vprašanjih. Bruselj je Slovaški poslal uradni opomin.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.

Evropska unija kaže zanimanje za uvedbo prepovedi uporabe družbenih medijev za mlade, po zgledu Avstralije. Avstralski zakon, označen kot 'vodilni na svetu', že povzroča prve ukrepe, kot je brisanje računov, in spodbuja razpravo o tej temi v Evropi.

Glavni pogajalec Zenović je na sestanku ministrov Zahodnega Balkana poudaril, da Črna gora aktivno oblikuje svoje mesto v združeni Evropi. Poudaril je, da z okrepitvijo pravosodja in vladavine prava izboljšujejo poslovno okolje, dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter gradijo temelje odpornejšega gospodarstva. Na pododboru med Evropsko unijo in Črno goro je bilo sporočeno, da Črna gora prehaja iz obdobja okrevanja na pot trajnostnega razvoja in evropske konvergence, zahvaljujoč obsežnim reformam.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Članek izpostavlja, da ni nujno, da so eksotične počitnice zapletene zaradi potnih listov in vizumov. Predstavlja namreč oddaljene destinacije, ki so del Evropske unije, s čimer je potovanje tja olajšano.

Črnogorska policija je v nadaljevanju akcije za preprečevanje ilegalnih migracij aretirala še enega državljana Pakistana, T.A.B. (26), zaradi suma, da je kot soizvajalec z mladoletnim Pakistancem, ki je že bil aretiran, storil kaznivo dejanje nedovoljenega prehoda državne meje in tihotapljenja ljudi. Osumljena sta, da sta za dogovorjeno denarno vsoto tihotapila državljane Sierra Leone preko gozdnih poti v Črno goro, z namenom omogočiti jim nadaljnji tranzit v države Evropske unije.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Na Češkem bo s 1. januarjem 2026 začel veljati zakon, ki kriminalizira ustanavljanje, podpiranje in promoviranje komunističnih gibanj. Ta stroga zakonodaja, ki jo uvaja Češka, komunistično ideologijo pravno izenačuje z nacizmom. Predvidene so zaporne kazni od enega do pet let, v hujših primerih pa celo do deset let.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.

Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.

V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.