APDEJT.si

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.

Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.

V Tirani poteka vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer voditelji držav Zahodnega Balkana razpravljajo o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je gostil komisarja za širitev Marto Kos in druge voditelje regije. Na srečanju obravnavajo načrt rasti, gospodarsko integracijo in preobrazbo regije proti skupnemu trgu EU.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Ukrajina izraža zaskrbljenost glede novega mirovnega okvira, ki ga preizkuša Trumpova administracija, saj se zdi, da se usklajuje z zahtevami Moskve. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi v neposrednem stiku z Rusijo pripravljal predlog, ki predvideva občutljive ukrajinske koncesije. Evropa poziva k pravičnemu miru in ne kapitulaciji, medtem ko ruski napadi poslabšujejo položaj Ukrajine.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Evropske države bi morale sodelovati v procesu reševanja razmer v Ukrajini, interese EU pa bi lahko zastopale Francija, Nemčija in Velika Britanija, je za Izvestijo povedal anonimni diplomatski vir.

Novi članki poročajo, da Trumpov mirovni načrt za Ukrajino vključuje precejšnje koncesije s strani Kijeva in pritiska na Zelenskega, da prepusti ozemlje. Načrt predvideva ozemeljske, varnostne in obnovitvene vidike za Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je podprl nov ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, za katerega meni, da ga Donald Trump namerava uresničiti. Medtem je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov po poročanju New York Posta v Miamiju pozitivno ocenil Trumpov mirovni načrt, vendar je kasneje to zanikal. Ukrajinski predsednik je sporočil, da je uradno prejel predloge ZDA za mirovni načrt, ki mu jih je predal ameriški minister za kopenske sile Dan Driscoll.

Evropska unija je z novim, že 19. svežnjem sankcij proti Rusiji prepovedala organiziranje in promocijo turističnih potovanj v Rusijo. Prepoved velja za individualna in skupinska potovanja, njen namen pa je dodatno omejiti finančne vire, ki so na voljo Moskvi.

Evropski in ukrajinski uradniki so zavrnili novi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi šel na roko Moskvi. Opozorili so, da bi popuščanje Rusiji spodbudilo predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju agresije na NATO. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kalas je Trumpovi ekipi sporočila, da je takšen načrt nesprejemljiv.

Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Na gradbišču drugega tira Divača-Koper je bil s slovesnostjo obeležen zaključek odseka Črni Kal-Koper in prejem 156 milijonov evrov evropskih sredstev. Premier Golob je napovedal, da pričakuje dokončanje dodatnega tira do konca leta 2030.

Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.

Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo Črno goro zaradi izgona ruskih diplomatov, pri čemer je predstavnica Marija Zaharova potezo označila za pregon in kršitev mednarodnih norm. Zaharova trdi, da Zahod želi utišati ruske glasove, kar je po njenem mnenju nevarno in v nasprotju z demokratičnimi načeli in mednarodnimi konvencijami.

Evropska unija je obsodila resne zločine, ki jih v Sudanu izvaja gibanje Rapid Support Forces (RSF). Poročajo o grozljivih zgodbah o pobojih, zato EU poziva k obnovitvi pogajanj o prekinitvi ognja in se pripravlja na uvedbo omejevalnih ukrepov.

Slovenska vlada je odobrila podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do 21. junija. Kot razloge za to potezo navaja visoko stopnjo teroristične ogroženosti, konflikte v okolici Evropske unije in zimske olimpijske igre v Italiji.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Vodja albanske Specialne strukture proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), Altin Dumani, je obiskal Bruselj, kjer se je srečal z visokimi uradniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji. EU je izrazila močno podporo delu SPAK in njegovi vlogi pri krepitvi pravne države.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

Združene države Amerike in Rusija naj bi skrivaj pripravljali mirovni predlog za vojno v Ukrajini, ki bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z odstopom ozemlja in uradnim statusom ruskega jezika. Zelenski in več ministrov EU so se na predlog odzvali negativno in poudarili, da dogovor ne more biti uspešen brez njihovega soglasja.

Grčija se je iz države s težavami prelevila v zgledno članico EU. Gospodarstvo države raste, dolgove pa odplačuje hitreje od pričakovanj. Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju digitalizacije.

Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Evropski parlament je objavil osnutek poročila o strategiji širitve Evropske unije, ki zajema države kandidatke in potencialne kandidatke, vključno z državami Zahodnega Balkana, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Turčijo. Dokument vsebuje jasna merila, nove mehanizme spremljanja in poudarja, da je širitev ponovno visoko na evropski agendi.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Kitajska je začasno ustavila obsežne izvozne omejitve redkih zemelj, kar je po besedah veleposlanika EU na Kitajskem Jorgeja Toleda prispevalo k novi stabilnosti v odnosih z Evropsko unijo. Toledo meni, da imata strani zdaj priložnost za izboljšanje odnosov, ki so bili napeti. Kljub temu je Toledo izrazil zaskrbljenost glede izzivov, povezanih z nadzorom izvoza in varnostjo dobavne verige, ter pozval k ponovnemu zagonu odnosov med EU in Kitajsko.

V okviru procesa pridruževanja Albanije Evropski uniji je bila izvedena neodvisna strokovna misija, ki je preverjala neodvisnost albanske centralne banke v Tirani. Misija je potekala s pomočjo instrumenta tehnične pomoči.

Rusija je zahtevala zavzetje mesta Kupjansk na vzhodu Ukrajine, vendar Kijev se zaenkrat še ni odzval. Bela hiša je zavrnila evropske pomisleke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in ga označila za dobrega tako za Rusijo kot za Ukrajino.

Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je med obiskom v Sloveniji izrazil zadovoljstvo z napredkom pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje. Poudaril je, da je ta projekt ključnega pomena za celotno evropsko omrežje.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Države Evropske unije so septembra uvozile za 7,6 milijona evrov zdravil iz Rusije, kar je največ od decembra 2020. Največja kupca sta bili Slovenija s 6,5 milijona evrov in Madžarska s 951.000 evri. Izvoz zdravil iz Rusije v EU se je mesečno povečal za 7,2-krat, letno pa skoraj za petkrat.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodaje, namenjene zagotavljanju višjih pokojnin državljanom EU. Ključni element predloga je samodejna vključitev zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerega bi se posamezniki lahko izključili. Komisija si prizadeva tudi za boljši pregled nad vzdržnostjo nacionalnih pokojninskih sistemov.

Po potrošniški zvezi in Evropski uniji je tudi Greenpeace preiskoval oblačila azijske spletne trgovine Shein. Ugotovili so, da oblačila vsebujejo nevarne kemikalije, ki lahko povzročijo zdravstvene težave.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Agencija RS za varstvo konkurence je nenapovedano preiskala prostore Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja pri prodaji električne energije na debelo. Preiskava je bila izvedena na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj obstaja sum, da HSE krši zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, kar bi lahko vplivalo na trgovino med članicami Evropske unije.

Sodišče v Madridu je odločilo, da mora Meta plačati skoraj pol milijarde evrov španskim medijskim hišam zaradi nelojalne konkurenčne prednosti pri oglaševanju na Facebooku in Instagramu. S tem je Meta kršila evropske standarde za varstvo podatkov.

Hrvaška se sooča z velikim upadom v proizvodnji kravjega mleka, saj je lani proizvedla približno 477.000 ton, kar je manj kot leto prej. Posledično se je samozadostnost države zmanjšala na le 40 odstotkov, kar je najnižje v Evropski uniji. Hrvaška dnevno uvozi okoli 700.000 litrov mleka, celo Luksemburg proizvede več mleka kot Hrvaška.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Milojko Spajić je v čestitki ob dnevu občine Pljevlja poudaril nezamenljiv doprinos meščanov Pljevalj na poti k EU in izpostavil, da Pljevlja s skladnim prepletanjem različnih tradicij in običajev zavezujejo k odgovornemu delu. Spajić je dejal, da so reforma pravosodja, sodstva in tožilstva ter boj proti korupciji temelj za gradnjo države. Predsednik države, Jakov Milatović, je poudaril, da Pljevlja s ponosom negujejo in ščitijo multietnično harmonijo.

Romunska vlada bo sprejela nujni odlok o izvajanju uredbe EU o vzpostavitvi instrumenta »Akcija za varnost Evrope« (SAFE) za krepitev evropske obrambne industrije. Romunija ima na voljo 16,5 milijarde evrov za obrambo.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Nova demokracija je obtožila opozicijo, da se je s šovom umaknila iz preiskovalne komisije OPEKEPE, medtem ko jo je Nikos Androulakis obtožil, da ustvarja toksično ozračje in prikriva afero OPEKEPE, ker naj bi "režirala pobeg 'Frapeja'". Pavlos Marinakis je Androulakisa obtožil laganja in napada na Lazaridisa, medtem ko je Androulakis Novo demokracijo označil za nevarne avanturiste.