Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi spremembe ustave, ki daje slovaški ustavi prednost pred pravom Evropske unije v kulturnih in etičnih vprašanjih. Bruselj je Slovaški poslal uradni opomin.
Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.
Evropska unija izraža zaskrbljenost, da se bo podnebna konferenca COP30 v Braziliji morda končala brez doseženega dogovora. Evropski komisar za podnebje, Wopke Hoekstra, je v izjavi poudaril, da obstaja resna možnost, da na konferenci ne bo dosežen napredek.
Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in britanskim premierjem Keirom Starmerjem o ameriškem načrtu za Ukrajino, ki predvideva velike koncesije Rusiji. Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, pri čemer je poudaril, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini. Trump naj bi pritiskal na Kijev, da do četrtka podpiše sporazum, sicer bo ustavil dobavo orožja.
Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.
Evropska unija kaže zanimanje za uvedbo prepovedi uporabe družbenih medijev za mlade, po zgledu Avstralije. Avstralski zakon, označen kot 'vodilni na svetu', že povzroča prve ukrepe, kot je brisanje računov, in spodbuja razpravo o tej temi v Evropi.
ZDA se letos ne bodo udeležile vrha G20 v Južni Afriki, prav tako ne bosta prisotna niti Xi Jinping niti Vladimir Putin. Kljub temu ameriška odpoved koristi Rusiji in Kitajski, medtem ko želi Evropska unija izkoristiti nastalo situacijo za uveljavljanje svojih interesov pri oblikovanju pravičnejšega sveta.
Glavni pogajalec Zenović je na sestanku ministrov Zahodnega Balkana poudaril, da Črna gora aktivno oblikuje svoje mesto v združeni Evropi. Poudaril je, da z okrepitvijo pravosodja in vladavine prava izboljšujejo poslovno okolje, dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter gradijo temelje odpornejšega gospodarstva. Na pododboru med Evropsko unijo in Črno goro je bilo sporočeno, da Črna gora prehaja iz obdobja okrevanja na pot trajnostnega razvoja in evropske konvergence, zahvaljujoč obsežnim reformam.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina hitro in konstruktivno sodelovala z ZDA glede mirovnega načrta, pri čemer je poudaril, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Po telefonskem pogovoru z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije je dejal, da se Ukrajina in njeni zavezniki usklajujejo, da bi zagotovili, da se bodo načelna stališča Kijeva odražala v načrtu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.
Članek izpostavlja, da ni nujno, da so eksotične počitnice zapletene zaradi potnih listov in vizumov. Predstavlja namreč oddaljene destinacije, ki so del Evropske unije, s čimer je potovanje tja olajšano.
Črnogorska policija je v nadaljevanju akcije za preprečevanje ilegalnih migracij aretirala še enega državljana Pakistana, T.A.B. (26), zaradi suma, da je kot soizvajalec z mladoletnim Pakistancem, ki je že bil aretiran, storil kaznivo dejanje nedovoljenega prehoda državne meje in tihotapljenja ljudi. Osumljena sta, da sta za dogovorjeno denarno vsoto tihotapila državljane Sierra Leone preko gozdnih poti v Črno goro, z namenom omogočiti jim nadaljnji tranzit v države Evropske unije.
Različni nemški mediji so poročali o 28-točkovnem mirovnem načrtu med Rusijo in ZDA za Ukrajino, vendar poudarjajo njegove pomanjkljivosti. Evropske države so se odzvale na domnevni ameriški pogajalski položaj z Rusijo glede Ukrajine, pri čemer so se pojavile skrbi in vprašanja o odzivu Evrope.
Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.
Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.
Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.
Kreml je zanikal, da bi uradno prejel mirovni načrt ZDA za Ukrajino, ki naj bi vključeval znatne koncesije Ukrajine. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da o podrobnostih načrta niso razpravljali z ZDA. Kljub temu je Rusija zagrozila s povečanjem svojih zahtev, če Ukrajina ne bo kmalu začela pogajanj. Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne bo odstopila od svojih vojaških ciljev v Ukrajini.
Na Češkem bo s 1. januarjem 2026 začel veljati zakon, ki kriminalizira ustanavljanje, podpiranje in promoviranje komunističnih gibanj. Ta stroga zakonodaja, ki jo uvaja Češka, komunistično ideologijo pravno izenačuje z nacizmom. Predvidene so zaporne kazni od enega do pet let, v hujših primerih pa celo do deset let.
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.
Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.
V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.
Odsotnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrhu G20 v Južni Afriki odpira priložnost za prevzem vodstva Kitajski. Obenem pa odsotnost Trumpa in nekaterih drugih voditeljev ogroža verodostojnost vrha G20, ki se prvič odvija v Afriki.
Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.
Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.
Ukrajina izraža zaskrbljenost glede novega mirovnega okvira, ki ga preizkuša Trumpova administracija, saj se zdi, da se usklajuje z zahtevami Moskve. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi v neposrednem stiku z Rusijo pripravljal predlog, ki predvideva občutljive ukrajinske koncesije. Evropa poziva k pravičnemu miru in ne kapitulaciji, medtem ko ruski napadi poslabšujejo položaj Ukrajine.
Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.
Rusija je izjavila, da od ZDA še ni prejela uradnega mirovnega načrta. Zelenski je dejal, da je pripravljen sodelovati s Trumpovo administracijo glede njihove "vizije" za dosego miru, poudaril pa je, da mora načrt zagotoviti pravi in dostojanstven mir. Po poročilih naj bi načrt v 28 točkah predvideval, da se Ukrajina odpove delom Donecka, zmanjša svojo vojsko na 600.000 mož in pozabi na članstvo v Natu.
Objavljeni so bili dodatni detajli Trumpovega in Putinovega načrta za Ukrajino, ki predvideva priznanje Krima, Luganska in Donecka kot ruskih ozemelj ter prepoved širitve NATA. Rusija naj bi si želela ponovno vključitev v G7. Ukrajina in Evropa sta načrt zavrnili, zato je bil sklican nujen sestanek. EU pripravlja alternativni mirovni načrt, ki naj bi bil ugodnejši za Ukrajino.
Evropske države bi morale sodelovati v procesu reševanja razmer v Ukrajini, interese EU pa bi lahko zastopale Francija, Nemčija in Velika Britanija, je za Izvestijo povedal anonimni diplomatski vir.
ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.
Po poročanju CNN si administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa prizadeva, da bi Rusija in Ukrajina do konca leta 2025 podpisali mirovni sporazum. Trumpov načrt, ki vsebuje 28 točk, naj bi vključeval priznanje Krima in Donbasa kot ruskih ozemelj ter odpoved Ukrajine članstvu v Natu. V Kijevu so do načrta kritični.
Evropska unija je z novim, že 19. svežnjem sankcij proti Rusiji prepovedala organiziranje in promocijo turističnih potovanj v Rusijo. Prepoved velja za individualna in skupinska potovanja, njen namen pa je dodatno omejiti finančne vire, ki so na voljo Moskvi.
Evropski in ukrajinski uradniki so zavrnili novi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi šel na roko Moskvi. Opozorili so, da bi popuščanje Rusiji spodbudilo predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju agresije na NATO. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kalas je Trumpovi ekipi sporočila, da je takšen načrt nesprejemljiv.
Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.
Na gradbišču drugega tira Divača-Koper je bil s slovesnostjo obeležen zaključek odseka Črni Kal-Koper in prejem 156 milijonov evrov evropskih sredstev. Premier Golob je napovedal, da pričakuje dokončanje dodatnega tira do konca leta 2030.
Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.
Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.
Kremlj je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril, da tvega izgubo novih ozemelj. Dmitrij Peskov je izjavil, da Moskva ni bila uradno obveščena o ameriškem mirovnem načrtu in da bo Rusija nanj odgovorila šele, ko bo prejela konkretne predloge po uradnih kanalih. Po njegovem mnenju bi morala učinkovitost ruskih sil Zelenskega prepričati, da se je bolje pogajati zdaj kot kasneje.
Evropska unija je obsodila resne zločine, ki jih v Sudanu izvaja gibanje Rapid Support Forces (RSF). Poročajo o grozljivih zgodbah o pobojih, zato EU poziva k obnovitvi pogajanj o prekinitvi ognja in se pripravlja na uvedbo omejevalnih ukrepov.
Slovenska vlada je odobrila podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do 21. junija. Kot razloge za to potezo navaja visoko stopnjo teroristične ogroženosti, konflikte v okolici Evropske unije in zimske olimpijske igre v Italiji.
Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.
Vodja albanske Specialne strukture proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), Altin Dumani, je obiskal Bruselj, kjer se je srečal z visokimi uradniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji. EU je izrazila močno podporo delu SPAK in njegovi vlogi pri krepitvi pravne države.
Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.
Združene države Amerike in Rusija naj bi skrivaj pripravljali mirovni predlog za vojno v Ukrajini, ki bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z odstopom ozemlja in uradnim statusom ruskega jezika. Zelenski in več ministrov EU so se na predlog odzvali negativno in poudarili, da dogovor ne more biti uspešen brez njihovega soglasja.
Grčija se je iz države s težavami prelevila v zgledno članico EU. Gospodarstvo države raste, dolgove pa odplačuje hitreje od pričakovanj. Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju digitalizacije.
Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.
Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.
Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se po poročanju o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi vključeval znatne koncesije Rusiji, posvetovali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Ukrajine so poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in da mora biti zagotovljena suverenost Ukrajine.