Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi spremembe ustave, ki daje slovaški ustavi prednost pred pravom Evropske unije v kulturnih in etičnih vprašanjih. Bruselj je Slovaški poslal uradni opomin.
Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.
Novi načrt ameriške vlade za končanje ruske agresije v Ukrajini vključuje številne predloge, ki bodo za Kijev težko sprejemljivi. Med njimi so izključitev Ukrajine iz Nata, zmanjšanje vojske in trajne ozemeljske odpovedi. Trumpov načrt predvideva, da bi Ukrajina morala sprejeti znatne koncesije, izpogajane z Rusijo, v zameno za ohranitev državne suverenosti.
Evropska unija izraža zaskrbljenost, da se bo podnebna konferenca COP30 v Braziliji morda končala brez doseženega dogovora. Evropski komisar za podnebje, Wopke Hoekstra, je v izjavi poudaril, da obstaja resna možnost, da na konferenci ne bo dosežen napredek.
Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.
Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.
Evropska unija kaže zanimanje za uvedbo prepovedi uporabe družbenih medijev za mlade, po zgledu Avstralije. Avstralski zakon, označen kot 'vodilni na svetu', že povzroča prve ukrepe, kot je brisanje računov, in spodbuja razpravo o tej temi v Evropi.
Glavni pogajalec Zenović je na sestanku ministrov Zahodnega Balkana poudaril, da Črna gora aktivno oblikuje svoje mesto v združeni Evropi. Poudaril je, da z okrepitvijo pravosodja in vladavine prava izboljšujejo poslovno okolje, dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter gradijo temelje odpornejšega gospodarstva. Na pododboru med Evropsko unijo in Črno goro je bilo sporočeno, da Črna gora prehaja iz obdobja okrevanja na pot trajnostnega razvoja in evropske konvergence, zahvaljujoč obsežnim reformam.
Eskalirajoča podnebna kriza in pomanjkanje načrta za opustitev nafte, plina in premoga po mnenju nemške vlade ogrožata uspeh podnebnega vrha Združenih narodov. Nemčija in Evropska unija si prizadevata za dosego kompromisa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da ne bo ogrozil ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA in da se Ukrajina usklajuje z zavezniki, da bi zagotovila, da se bodo načelna stališča Kijeva odražala v načrtu. Evropska komisija je zatrdila, da se o Ukrajini ne bo odločalo brez Ukrajine. Poslanec Oleksij Gončarenko je razkril podrobnosti ameriškega mirovnega načrta s 28 točkami.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.
Članek izpostavlja, da ni nujno, da so eksotične počitnice zapletene zaradi potnih listov in vizumov. Predstavlja namreč oddaljene destinacije, ki so del Evropske unije, s čimer je potovanje tja olajšano.
Črnogorska policija je v nadaljevanju akcije za preprečevanje ilegalnih migracij aretirala še enega državljana Pakistana, T.A.B. (26), zaradi suma, da je kot soizvajalec z mladoletnim Pakistancem, ki je že bil aretiran, storil kaznivo dejanje nedovoljenega prehoda državne meje in tihotapljenja ljudi. Osumljena sta, da sta za dogovorjeno denarno vsoto tihotapila državljane Sierra Leone preko gozdnih poti v Črno goro, z namenom omogočiti jim nadaljnji tranzit v države Evropske unije.
Kreml je zanikal, da bi se ZDA usklajevale z Rusijo glede 28-točkovnega mirovnega načrta za Ukrajino. EU je napovedala posvetovanja o ameriških predlogih za sporazum o končanju vojne v Ukrajini. Rusija kljub temu grozi s strožjimi zahtevami, če se Kijev ne bo kmalu začel pogajati.
Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.
Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.
Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.
Volodimir Zelenski se je posvetoval z evropskimi voditelji glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji v regijah Doneck in Lugansk ter ponovno vključitev Rusije v G8. Ukrajinski predsednik je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, ki ga vidi kot enega najtežjih trenutkov v zgodovini Ukrajine. Hkrati se sooča s težko izbiro med izgubo dostojanstva in tveganjem izgube ključnega partnerja. Kremelj poziva Zelenskega k takojšnjim pogajanjem, sicer grozi z izgubo dodatnih ozemelj. Rusija še ni uradno prejela ameriškega mirovnega načrta.
Na Češkem bo s 1. januarjem 2026 začel veljati zakon, ki kriminalizira ustanavljanje, podpiranje in promoviranje komunističnih gibanj. Ta stroga zakonodaja, ki jo uvaja Češka, komunistično ideologijo pravno izenačuje z nacizmom. Predvidene so zaporne kazni od enega do pet let, v hujših primerih pa celo do deset let.
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.
Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.
V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.
Odsotnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrhu G20 v Južni Afriki odpira priložnost za prevzem vodstva Kitajski. Obenem pa odsotnost Trumpa in nekaterih drugih voditeljev ogroža verodostojnost vrha G20, ki se prvič odvija v Afriki.
Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.
Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Johannesburgu srečal z južnoafriškimi organizacijami in podjetji s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja. Pozval je k okrepitvi poslovnih vezi med državama za skupne uspehe. Vietnam in Južna Afrika sta dvignila dvostranske odnose na raven strateškega partnerstva. Premier Chinh se je srečal tudi z južnoafriškim podpredsednikom Paulom Mashatilejem.
Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.
Ukrajina izraža zaskrbljenost glede novega mirovnega okvira, ki ga preizkuša Trumpova administracija, saj se zdi, da se usklajuje z zahtevami Moskve. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi v neposrednem stiku z Rusijo pripravljal predlog, ki predvideva občutljive ukrajinske koncesije. Evropa poziva k pravičnemu miru in ne kapitulaciji, medtem ko ruski napadi poslabšujejo položaj Ukrajine.
Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.
Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pristal na pogajanja z ZDA o mirovnem načrtu, ki ga podpira Trumpova administracija. Kljub temu Ukrajina zavrača ameriški mirovni načrt v 28 točkah, ki bi zahteval predajo vzhodnega ozemlja Rusiji. Analiziranih je bilo vseh 28 točk okvirnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino.
Ukrajina tehnično preučuje Trumpov mirovni načrt, ki naj bi Ukrajini ponujal varnostno zagotovilo "tipa NATO", medtem ko Rusija trdi, da ne vidi ukrajinske pripravljenosti na pogajanja. Evropski voditelji naj bi pripravljali alternativni mirovni predlog, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši.
ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi se moral Kijev do 27. novembra odločiti o sprejemu mirovnega sporazuma, ki ga predlaga Washington. Dodal je, da Rusija ne želi nadaljevati konflikta v Ukrajini. Trump je tudi izjavil, da Ukrajina izgublja ozemlja na Donbasu zaradi bojev.
Evropska unija je z novim, že 19. svežnjem sankcij proti Rusiji prepovedala organiziranje in promocijo turističnih potovanj v Rusijo. Prepoved velja za individualna in skupinska potovanja, njen namen pa je dodatno omejiti finančne vire, ki so na voljo Moskvi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal z ameriškim podpredsednikom Джей Ді Венсом o ameriškem mirovnem načrtu. Dogovorila sta se o nadaljnjem delu na načrtu, pri čemer naj bi se v prihodnje pridružila tudi Evropa.
Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.
Na gradbišču drugega tira Divača-Koper je bil s slovesnostjo obeležen zaključek odseka Črni Kal-Koper in prejem 156 milijonov evrov evropskih sredstev. Premier Golob je napovedal, da pričakuje dokončanje dodatnega tira do konca leta 2030.
Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.
Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.
/2025/11/21/maxnewsworldsix842790-1-69204d3f597ae346895564.jpg)
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.
Evropska unija je obsodila resne zločine, ki jih v Sudanu izvaja gibanje Rapid Support Forces (RSF). Poročajo o grozljivih zgodbah o pobojih, zato EU poziva k obnovitvi pogajanj o prekinitvi ognja in se pripravlja na uvedbo omejevalnih ukrepov.
Slovenska vlada je odobrila podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, do 21. junija. Kot razloge za to potezo navaja visoko stopnjo teroristične ogroženosti, konflikte v okolici Evropske unije in zimske olimpijske igre v Italiji.
Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.
Vodja albanske Specialne strukture proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), Altin Dumani, je obiskal Bruselj, kjer se je srečal z visokimi uradniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Albaniji. EU je izrazila močno podporo delu SPAK in njegovi vlogi pri krepitvi pravne države.
Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.
Združene države Amerike in Rusija naj bi skrivaj pripravljali mirovni predlog za vojno v Ukrajini, ki bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z odstopom ozemlja in uradnim statusom ruskega jezika. Zelenski in več ministrov EU so se na predlog odzvali negativno in poudarili, da dogovor ne more biti uspešen brez njihovega soglasja.
Grčija se je iz države s težavami prelevila v zgledno članico EU. Gospodarstvo države raste, dolgove pa odplačuje hitreje od pričakovanj. Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju digitalizacije.
Ameriški kongresniki so izrazili močno podporo predsedniku Črne gore, Jakovu Milatoviću, in poudarili ključno vlogo njegovega vodenja pri krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike ter napredku države proti Evropski uniji. Predsednik Milatović se je v Washingtonu srečal s člani ameriškega Kongresa, s katerimi je razpravljal o strateškem partnerstvu med državama.
Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.