Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom glede prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Preiskavo vodi urad ameriškega tožilca v okrožju Columbia pod vodstvom Jeanine Pirro, ki jo je na položaj imenoval predsednik Donald Trump. Powell je v uradni izjavi potrdil prejem pozivov velike porote in dejal, da gre za precedenčen poskus spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, pri čemer je poudaril, da so obtožbe le pretveza za maščevanje zaradi denarne politike. Finančni trgi so se na novico odzvali z močnim padcem; delniški indeksi Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq so izgubili vrednost, medtem ko je dolar zdrsnil proti košarici valut. Vlagatelji so obudili trgovalno strategijo »Sell America«, saj se bojijo, da bo politični pritisk na centralno banko omajal stabilnost ameriškega finančnega sistema. Powell vztraja, da bo svoje dolžnosti še naprej opravljal brez političnega strahu, in poudarja, da je odločanje o obrestnih merah temeljilo izključno na ekonomskih kazalnikih in javnem interesu. Napetosti med Belo hišo in Fedom so dosegle vrhunec po tem, ko je predsednik Trump večkrat javno kritiziral Powella zaradi vztrajanja pri neodvisni smeri obrestnih mer. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko kazenska preiskava sedečega predsednika centralne banke trajno poškodovala kredibilnost ameriških institucij. Medtem ko se pravni postopki stopnjujejo, se na trgu povečuje povpraševanje po varnih naložbah, kot je zlato, ki je doseglo nove rekordne vrednosti.

Grenlandska vlada je ponovno zavrnila željo Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, kar je potrdila v izjavi, da ne sprejema ameriških načrtov "na noben način". Trump je ponovil, da bodo Združene države Amerike na en ali drug način prevzele ozemlje pod danskim nadzorom, ki je članica Nata.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila nepredviden stopnjevan pritisk na Federalne rezerve (Fed), kar vključuje celo grožnje s kazenskim pregonom proti predsedniku banke Jeromu Powellu. Ameriško ministrstvo za pravosodje je uvedlo preiskavo in izdalo poziv osrednji finančni instituciji, kar strokovnjaki označujejo za nevaren poseg v neodvisnost monetarne politike. Čeprav je tiskovna predstavnica Bele hiše zanikala neposredno vpletenost Trumpa v preiskavo, je predsednik že začel pogovore z morebitnimi nasledniki, vključno z menedžerjem investicijskega velikana BlackRock, kljub temu da se Powellu mandat izteče šele sredi maja. Kritike na račun Trumpovega ravnanja prihajajo tako iz vrst ekonomistov kot tudi iz lastne republikanske stranke. Michael Hüther, predsednik nemškega inštituta IW, je opozoril, da takšni napadi resno spodkopavajo zaupanje v ameriški finančni sistem in ogrožajo stabilnost svetovnega gospodarstva. Powell se je na stopnjevane grožnje odzval z neobičajnim javnim nastopom, s čimer je poskušal zaščititi integriteto institucije pred političnimi pritiski izvršne oblasti. Odziv finančnih trgov na politično negotovost je bil takojšen in izrazit. Ameriški dolar je v ponedeljek opazno izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom in švicarskim frankom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitnih posledic izgube neodvisnosti centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen spor privedel do višje inflacije in nepredvidljivih nihanj na kapitalskih trgih, kar bi negativno vplivalo na globalno gospodarsko rast.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi sumov krivega pričanja v zvezi s prenovo stavbe centralne banke. Preiskava je v ameriškem političnem prostoru sprožila ostre odzive, saj so številni senatorji iz vrst obeh strank izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti ključne finančne institucije. Republikanski senator Thom Tillis je postopek označil za poskus končanja avtonomije centralne banke, medtem ko je demokratka Elizabeth Warren pozvala k ustavitvi potrjevanja vseh novih predsednikovih kandidatov za svet guvernerjev. Kritiki preiskave poudarjajo, da gre za politični pritisk administracije Donalda Trumpa na centralno banko. Senator Roger Marshall je podvomil o verodostojnosti in smiselnosti preiskave pravosodnega ministrstva ter poudaril, da se država srečuje z pomembnejšimi izzivi kot so vprašanja o gradbenih delih. Warrenova je ob tem opozorila, da si predsednik Trump prizadeva na čelo Feda postaviti svojo »marioneto«, kar bi lahko resno zamajalo stabilnost finančnih trgov in zaupanje v ameriško denarno politiko. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Belo hišo in neodvisnim regulativnim organom, ki so se začele krepiti po vložitvi kazenske ovadbe s strani kongresnice Anne Pauline Lune v juliju 2025. Čeprav finančni minister Scott Bessent uradno ne zahteva Powellovega odstopa, napovedi o obsežni reviziji delovanja banke in kazenski postopki kažejo na sistematičen pritisk na vodstvo Feda. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi neposreden vpliv politike na obrestne mere in druge monetarne ukrepe lahko povzročil dolgoročno gospodarsko škodo.

Skupina vplivnih republikanskih senatorjev je ostro obsodila odločitev ministrstva za pravosodje pod vodstvom administracije Donalda Trumpa o uvedbi kazenske preiskave proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu. Senatorji Lisa Murkowski, Thom Tillis, French Hill in Kevin Cramer so opozorili, da takšne poteze neposredno spodkopavajo neodvisnost osrednje banke, ki je ključna za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva. Senator Tillis je v znak protesta napovedal blokado vseh prihodnjih Trumpovih kandidatov za položaje v zveznih rezervah, vključno z mestom naslednjega predsednika institucije. Kritiki potezo administracije označujejo za obliko prisile in poskus uveljavljanja neposrednega političnega nadzora nad denarno politiko. Senatorji opozarjajo, da bi podreditev zveznih rezerv interesom izvršne oblasti lahko privedla do dolgoročne gospodarske škode in izgube zaupanja trgov. Senatorica Murkowski je ob tem pozvala kongres k uradni preiskavi ravnanj pravosodnega ministrstva, da bi zaščitili avtonomijo institucije. Napetosti med Trumpovo administracijo in vodstvom zveznih rezerv so se stopnjevale zaradi Trumpovih prizadevanj po znižanju obrestnih mer in večjem vplivu na odločitve o denarni politiki. Republikanski odpor znotraj senata predstavlja pomembno oviro za Trumpovo agendo, saj brez podpore lastne stranke ne bo mogel potrditi novih članov sveta guvernerjev Fed, kar bi lahko povzročilo institucionalno blokado v enem najpomembnejših organov svetovnega finančnega sistema.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je razkril, da je zvezno pravosodno ministrstvo proti njemu uvedlo kazensko preiskavo, kar je označil za neposreden poskus ustrahovanja in pritiska na neodvisno denarno politiko. Powell trdi, da so sodni pozivi, ki jih je prejel v petek, orodje administracije predsednika Donalda Trumpa, s katerim želi Bela hiša izsiliti znižanje obrestnih mer. Preiskava se uradno nanaša na Powellovo pričanje v kongresu glede prenove stavb zveznih rezerv, vendar jo finančni trgi in pravni strokovnjaki razumejo kot politično motiviran napad na avtonomijo osrednje finančne institucije. Odzivi na stopnjevanje napetosti med Belo hišo in Fedom so se hitro razširili po svetovnih finančnih trgih, kjer so delniški indeksi upadli, vrednost ameriškega dolarja pa se je znižala v primerjavi z drugimi valutami. Guverner kanadske centralne banke Tiff Macklem in številni nekdanji predsedniki Feda ter nekdanji finančni ministri obeh političnih polov so stopili v bran Powellu in poudarili, da je neodvisnost centralne banke ključna za stabilnost svetovnega gospodarstva. Medtem ko Trumpova administracija stopnjuje pravni pritisk, so republikanski senatorji že napovedali odpor in morebitno blokado prihodnjih predsednikovih nominacij za položaje v centralni banki. Analitiki opozarjajo, da bi takšni posegi izvršilne oblasti v delo centralne banke lahko trajno spodkopali zaupanje v ameriški finančni sistem. Powell je napovedal, da kljub preiskavi ne namerava odstopiti in da bo še naprej branil institucionalno neodvisnost Feda. Razmere so sprožile ostre kritike, ki Trumpovim metodam očitajo spreminjanje Združenih držav Amerike v t. i. banano republiko, kjer se pravosodni sistem izrablja za obračunavanje s političnimi in ekonomskimi nasprotniki.

Ameriška centralna banka (Fed) je opustila svojo dosedanjo taktiko izogibanja neposrednim sporom in se odločila za aktivnejši odziv na stopnjevane politične pritiske predsednika Donalda Trumpa. Predsednik Feda Jerome Powell, ki se je v preteklosti trudil ohranjati nevtralno držo kljub nenehnim kritikam iz Bele hiše, se je zdaj znašel v središču političnega boja za neodvisnost osrednje finančne institucije. Trumpova administracija je namreč začela sistematično graditi argumentacijo za morebitno razrešitev Powella, pri čemer se opira na interpretacije lanske sodbe vrhovnega sodišča o pogojih za odstavitev vodilnih uradnikov. Napetosti med Belo hišo in centralno banko so dosegle vrhunec, ko je Trump svojo retoriko glede obrestnih mer preselil v sfero osebnih napadov in vprašanj o zakonitosti vodenja banke. Analitiki opozarjajo, da takšna dinamika ogroža stabilnost ameriškega finančnega sistema, saj je bila Fed zasnovana kot neodvisna organizacija, izolirana od dnevne politike. Powellova odločitev, da sprejme izziv, nakazuje na kritično točko v ameriški gospodarski zgodovini, kjer se ustavna neodvisnost institucij neposredno spopada z izvršilno oblastjo. Zaradi stopnjevanja konfliktov se je Fed primoran odzivati na obtožbe, ki niso več omejene zgolj na ekonomsko teorijo, temveč posegajo v samo legitimnost njihovega delovanja. Medtem ko Trump poskuša centralno banko prikazati kot oviro svoji gospodarski agendi, Powellova ekipa poudarja pomen strokovne avtonomije za preprečevanje inflacije in vzdrževanje dolgoročne rasti. Ta konflikt bo verjetno določil prihodnji okvir delovanja globalnih trgov, ki so močno odvisni od predvidljivosti ameriške monetarne politike.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil v sredo dopoldne, je sprožil val ogorčenja zaradi domnevne prekomerne uporabe sile in pomanjkanja transparentnosti pri delovanju zveznih organov pod Trumpovo administracijo. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah pod sloganom "ICE, Out for Good", pri čemer zahtevajo konec množičnih deportacij in večji nadzor nad zveznimi agenti. Politični odzivi na dogodek so močno polarizirani. Medtem ko podpredsednik JD Vance in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata ravnanje agenta Jonathana Rossa kot samoobrambo, kritiki in nekateri konservativni analitiki opozarjajo, da objavljeni videoposnetki incidenta izpodbijajo uradno različico dogodkov. Na posnetkih je videti, da je agent streljal v obraz žrtve, ko je njeno vozilo že zavijalo stran od njega, kar sproža dvome o neposredni ogroženosti njegovega življenja. Administracija je žrtev kljub pomanjkanju dokazov nemudoma označila za domačo teroristko, kar je dodatno podžgalo napetosti. Dogajanje v Minneapolisu je postalo osrednja točka razprav o pooblastilih zveznih agencij in retoriki političnega vrha. Lokalni uradniki, vključno z županom Minneapolisa, obtožujejo administracijo rasizma in agresivnega pristopa k priseljenski politiki, ki ogroža tudi ameriške državljane. Hkrati so se pojavile nove omejitve glede obiskov kongresnikov v centrih za pridržanje, kar so nekateri sodniki že označili za morebiti nezakonito dejanje, namenjeno prikrivanju zlorab znotraj sistema ICE.

Tečaji delnic podjetij, ki izdajajo kreditne kartice, so se v ponedeljek na ameriških borzah močno znižali, potem ko je predsednik Donald Trump napovedal ukrepe, ki bi lahko znatno posegli v njihove prihodke. Padci v tem sektorju so povzročili nestanovitnost na celotnem trgu, kjer so indeksi nihali brez enotne smeri. Wall Street je tako zabeležil mešano trgovanje, medtem ko vlagatelji ocenjujejo potencialne posledice napovedanih politik Bele hiše na dobičkonosnost finančnih institucij. Poleg neposrednih groženj finančnemu sektorju so na razpoloženje vlagateljev vplivale tudi povečane napetosti med administracijo predsednika Trumpa in ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed). Čeprav so bili signali zaskrbljenosti na širšem trgu sprva zmerni, se je napetost med izvršilno oblastjo in monetarnimi oblastmi stopnjevala, kar vnaša negotovost glede prihodnje smeri obrestnih mer in gospodarske stabilnosti. Indeks S&P 500 in drugi ključni kazalniki so odražali previdnost borznih posrednikov, ki se spopadajo z novimi političnimi tveganji. Trg se je odzval predvsem na možnost neposrednega vmešavanja politike v bančne provizije in pogoje poslovanja s kreditnimi karticami, kar bi lahko spremenilo dinamiko celotnega finančnega sistema v Združenih državah Amerike.

Argentinski finančni trgi so teden začeli z večjo stopnjo stabilnosti, potem ko je država izvedla obsežno poplačilo dolga v višini 4,2 milijarde dolarjev. Uradni tečaj in vzporedni tečaj »blue dollar« sta ostala tesno povezana, kar kaže na umiritev kratkoročnih pričakovanj vlagateljev. Ta poteza je podprla državne obveznice in znižala premije za tveganje, kar je v začetku ponedeljka prineslo stabilizacijo domačega pesa na ravni približno 1.464,5 za ameriški dolar. V nasprotju z dogajanjem v Argentini pa so na svetovnih trgih nastopili nemiri zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Ameriške terminske pogodbe in dolar so izgubili na vrednosti po novici, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in sprožilo kazensko preiskavo glede neodvisnosti te institucije. Ta preiskava je skupaj z naraščajočimi nemiri v Iranu sprožila val prodaj ameriškega premoženja, kar je vlagatelje preusmerilo k zlatu, ki je doseglo nove rekordne vrednosti. Spremembe na Wall Streetu so hitro vplivale na globalno razpoloženje in zasenčile prvotno pozitivne novice iz Latinske Amerike. Medtem ko so evropski in azijski trgi beležili rast, so ameriška sredstva pod pritiskom, saj se vlagatelji spopadajo z negotovostjo glede prihodnje denarne politike in geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Vrednost južnokorejskega vona je v primerjavi z ameriškim dolarjem močno upadla, pri čemer je menjalni tečaj med trgovanjem dosegel raven 1470 vonov za dolar. Ta oster padec vrednosti domače valute je posledica zmanjšanih pričakovanj glede skorajšnjega znižanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike, k čemur so pripomogli ugodni podatki z ameriškega trga dela. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je decembra lani znižala na 4,4 odstotka, kar je okrepilo prepričanje vlagateljev, da bo ameriška zvezna banka Federal Reserve na prihajajočem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene. Dodaten pritisk na von povzročajo stopnjevana geopolitična tveganja, ki so povezana z zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Napovedi o vojaškem posredovanju v Venezueli in Iranu ter ponovne ozemeljske težnje glede Grenlandije so spodbudile vlagatelje k nakupu dolarja kot varnega zatočišča. Zaradi tega so se ukrepi južnokorejskih finančnih oblasti za stabilizacijo trga, ki so bili uvedeni konec lanskega leta, izkazali za nezadostne, saj tuji vlagatelji nadaljujejo z razprodajo južnokorejskih delnic. Kljub trenutnim nihanjem nekateri analitiki napovedujejo, da bi se gospodarske razmere lahko stabilizirale v drugi polovici leta, ko se pričakuje uskladitev monetarne in fiskalne politike v večjih svetovnih gospodarstvih. Če se bo trend slabljenja vona nadaljeval in bo tečaj presegel mejo 1480 vonov za dolar, tržni udeleženci pričakujejo vnovično neposredno posredovanje južnokorejske centralne banke in finančnega ministrstva na deviznem trgu.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Cene zlata in srebra so v ponedeljek, 12. januarja 2026, na borzi Comex v New Yorku dosegle nove zgodovinske mejnike. Vrednost terminskih pogodb za zlato z dobavo v februarju 2026 se je povzpela nad 4.600 ameriških dolarjev za trojsko unčo, medtem ko je srebro doseglo rekordno vrednost 83,88 dolarja za unčo. Do občutne rasti prihaja v času splošne nestabilnosti na svetovnih valutnih trgih in slabljenja ameriškega dolarja, kar vlagatelje spodbuja k iskanju varnih naložb. Analitiki poudarjajo, da na dinamiko trga močno vplivajo negotovosti glede prihodnjih potez ameriške centralne banke (Federal Reserve) in njenega predsednika Jeroma Powella. Dodaten pritisk na dolar ustvarjajo špekulacije o morebitnih kazenskih postopkih proti vodstvu centralne banke, kar neposredno krepi privlačnost plemenitih kovin. Vrednost zlata se je v enem trgovalnem dnevu zvišala za 1,79 odstotka, medtem ko je srebro zabeležilo še izrazitejšo rast v višini 5,27 odstotka. Napovedi za prihodnje obdobje ostajajo bikovske, saj strokovnjaki pri družbi BMI (podružnica Fitch Solutions) ocenjujejo, da se bo primanjkljaj v ponudbi srebra nadaljeval tudi v letu 2026. Naraščajoče investicijsko zanimanje in omejena ponudba bi lahko v kombinaciji s politično in ekonomsko nestabilnostjo v Združenih državah Amerike še naprej ohranjala cene plemenitih kovin na zgodovinsko visokih ravneh.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da predsednik Donald Trump ni ukazal preiskave predsednika Feda Jeroma Powella s strani Ministrstva za pravosodje. Senatorka Elizabeth Warren je obtožila Trumpa, da poskuša politizirati Federal Reserve z imenovanjem novega predsednika, in pozvala senat, naj blokira vse njegove kandidate. Odpustili so tudi Roberta McBridea, tožilca, ki je bil dodeljen nezakonito imenovani ameriški odvetnici Lindsey Halligan, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Največji britanski hipotekarni posojilodajalci so v začetku leta 2026 znatno znižali obrestne mere, kar je sprožilo intenzivno konkurenco za nove kreditojemalce. Val znižanj se je začel po decembrskem ukrepu centralne banke Bank of England, ki je ključno obrestno mero znižala s 4 na 3,75 odstotka. To je bilo že šesto znižanje od avgusta 2024, kar je potisnilo stroške zadolževanja na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Banka HSBC je prva znižala stroške v začetku tedna, sledile pa so ji Barclays, Halifax in Santander, pri čemer slednja ponuja najugodnejšo fiksno obrestno mero pri 3,55 odstotka. Medtem ko v Veliki Britaniji prevladuje optimizem, se v Združenih državah Amerike razmere stabilizirajo na nekoliko višjih ravneh. Povprečna obrestna mera za 30-letna hipotekarna posojila v ZDA se je ta teden rahlo zvišala na 6,16 odstotka, kar je še vedno blizu najnižjih vrednosti iz leta 2025. Ameriški trg ostaja pod močnim vplivom politike Federal Reserve in donosnosti državnih obveznic, ki služijo kot vodilo za določanje cen stanovanjskih posojil. Razlika med britanskim in ameriškim trgom kaže na specifične odzive nacionalnih gospodarstev na globalne denarne tokove. Strokovnjaki za nepremičnine v začetku leta 2026 napovedujejo povečano število prodaj zaradi sprostitve odloženega povpraševanja, ki so ga povzročila pretekla ugibanja o proračunskih ukrepih. Na najemnem trgu se pričakuje umiritev rasti najemnin zaradi ohlajanja trga dela in povečanega tveganja za zamude pri plačilih. Kljub negotovostim trenutno okolje z najnižjimi obrestnimi merami v zadnjem obdobju ponuja ugodno priložnost za kupce nepremičnin in tiste, ki iščejo refinanciranje obstoječih dolgov.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Mehiški peso se je okrepil v primerjavi z ameriškim dolarjem po prejšnjih dneh izgub. Kljub temu je objava ekonomskih podatkov iz ZDA okrepila dolar, kar je pozitivno vplivalo na njegove tečaje v primerjavi z valutami držav v razvoju, vključno z mehiškim pesom. Vzporedni tečaj ('dólar blue') v Argentini je ostal stabilen, brez večjih sprememb.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Finančni sektor je zabeležil pomemben premik proti integraciji digitalnih sredstev s tradicionalnimi trgi. Borza Bitget je 5. januarja 2026 uradno odprla svojo platformo za trgovanje s tradicionalnimi finančnimi instrumenti (TradFi), ki vključuje zlato, devizne trge in makro sredstva. Odločitev je sledila izjemno uspešnemu poskusnemu obdobju, v katerem je več kot 80.000 uporabnikov ustvarilo za preko 100 milijonov dolarjev prometa na dan samo na paru XAU/USD. Ta prehod iz kriptocentrične platforme v univerzalno borzo odraža naraščajoče povpraševanje po združevanju digitalnih denarnic s surovinami in indeksi. Istočasno je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) objavil razpis za ponudnika prvega konsolidiranega sistema informacij o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti zunaj borze (OTC). Namen projekta je povečati preglednost evropskega trga in omogočiti lažje izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, ki bodo za CFD posrednike postale obvezne leta 2027. Razvoj dopolnjujejo tudi nova investicijska orodja, saj sta MarketVector in Amplify lansirala prve referenčne vrednosti in sklade za stablecoine ter tokenizirano infrastrukturo, kar dodatno potrjuje institucionalizacijo digitalne lastnine.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.