Cene zlata in srebra dosegle rekordne vrednosti zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer
Cene zlata in srebra so v sredo na svetovnih trgih dosegle nove zgodovinske rekorde, k čemur so prispevala predvsem ugibanja o prihajajočem znižanju ključnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Cena zlata se je povzpela nad 4600 dolarjev za unčo, medtem ko je srebro doseglo vrednost okoli 90 dolarjev za unčo. Rast plemenitih kovin spodbujajo tudi povečana geopolitična tveganja, fiskalna negotovost ter močno povpraševanje s strani centralnih bank, ki iščejo varna zatočišča za svoje naložbe. Analitiki pri banki ING, med njimi Ewa Manthey in Warren Patterson, izpostavljajo, da so k skoku cen prispevali tudi močni kapitalski tokovi v sklade, ki kotirajo na borzi (ETF), ter vprašanja glede stabilnosti institucionalnih varovalk. Srebro je zaradi omejene ponudbe in velikih skladovnih tokov izkazalo še večjo volatilnost, saj se je v določenem trenutku dotaknilo celo meje 91,53 dolarja. Vlagatelji trenutno v cene že vračunavajo bolj popustljivo denarno politiko Združenih držav Amerike, kar zmanjšuje donosnost dolarja in povečuje privlačnost plemenitih kovin. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko cene ostale na visokih ravneh, dokler bodo prisotne napetosti na svetovnem prizorišču in negotovost glede prihodnjih gospodarskih kazalnikov. Povpraševanje uradnega sektorja ostaja ključni dejavnik, ki podpira trg, kljub temu da nekateri tehnični kazalniki že kažejo na pregrevanje trga. Trenutno stanje odraža širši trend odmika vlagateljev od tveganih naložb v času globalne politične nestabilnosti.