Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto v svoji administraciji imenoval generalmajorja Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo prevzel dolžnosti vodje urada predsednika, kar predstavlja pomembno kadrovsko spremembo v vrhu ukrajinske oblasti sredi trajajočih vojaških operacij. Njegov prehod iz obveščevalnih vrst v ožji krog predsednikovih sodelavcev kaže na krepitev vpliva varnostnih struktur na politično odločanje v Kijevu. Budanov, ki velja za enega najvplivnejših vojaških strategov v državi, je bil v zadnjih letih odgovoren za številne drzne operacije ukrajinskih sil. Njegovo imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina prilagaja svojo obrambno in diplomatsko strategijo. Na novem položaju bo Budanov nadomestil dosedanjega vodjo urada in postal osrednja figura pri usklajevanju notranje politike ter mednarodnih odnosov Ukrajine v času vojne z Rusko federacijo. Javnost in tuji partnerji pozorno spremljajo to potezo, saj odraža prednostne naloge predsednika Zelenskega pri vodenju države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širših kadrovskih sprememb v državnem vrhu na položaj vodje predsedniškega urada imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Devetintridesetletni Budanov bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je lanskega novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje prihaja v ključnem obdobju, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in obenem vodi zapletene procese v smeri morebitnih mirovnih pogajanj. Odločitev za Budanova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in je znan po svojem operativnem delovanju na čelu obveščevalne službe, nakazuje na utrditev predsednikove najožje ekipe v času vojne. General Budanov bo kot novi vodja urada in glavni mirovni pogajalec prevzel ključno vlogo pri usklajevanju notranje politike in mednarodne diplomacije. Analitiki ocenjujejo, da je menjava nujna za povračilo zaupanja javnosti po korupcijskih aferah, ki so pretresle predsedniško palačo v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno imenoval Olega Ivaščenka za novega vodjo Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) namesto Kirila Budanova. To je Zelenski potrdil v petek zvečer, 2. januarja, z objavo odloka o imenovanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (HUR). Budanow bo na tem vplivnem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je veljal za eno ključnih osebnosti v ukrajinski politiki. Imenovanje prihaja v času, ko država sprejema strateške odločitve glede obrambe in notranje reorganizacije v luči nadaljevanja vojaških spopadov z Rusijo. Budanov je svojo odločitev o sprejemu ponudbe javno potrdil na družbenih omreži in poudaril, da novo funkcijo dojema kot naslednjo stopnjo odgovornosti do domovine. Kot izkušeni častnik in obveščevalec naj bi Budanov v predsednikov urad prinesel nove operativne pristope. Analitiki ocenjujejo, da ta kadrovska menjava nakazuje na tesnejšo povezavo med vojaškimi obveščevalnimi strukturami in neposrednim političnim vrhom države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel pomembno kadrovsko rotacijo v vrhu ukrajinskega obrambnega in obveščevalnega aparata. Dotedanji vodja vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je bil imenovan za novega vodjo urada predsednika, na mestu direktorja GUR pa ga je nasledil Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Zelenski je ob tem poudaril, da bo ena ključnih strategij nove ekipe usmerjena v sistematično omejevanje gospodarskega potenciala Ruske federacije, kar naj bi oslabilo njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije. Ruski uradniki so se na imenovanja odzvali s kritiko in cinizmom. Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova označil za »odlično izbiro«, pri čemer je slednjega znova označil za terorista. Ruski analitiki medtem ocenjujejo, da bo ta kadrovska poteza utrdila brezkompromisno linijo delovanja Kijeva, ki jo Moskva interpretira kot nadaljevanje kampanje pritiska. Prestrukturiranje vrha ukrajinske administracije se dogaja v času zaostrenih napetosti in ruskih groženj zoper ukrajinsko politično vodstvo.

Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega kabineta imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova. Imenovanje sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na presenečenje javnosti za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj opravljal funkcijo načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je ponudbo predsednika že uradno sprejel in poudaril, da mu imenovanje v tem zgodovinskem obdobju za državo predstavlja izjemno čast in odgovornost. Zelenski je svojo odločitev utemeljil s potrebo po osredotočanju na ključna vprašanja državne varnosti in obrambe, pri čemer je izpostavil Budanove bogate izkušnje na področju obveščevalnih dejavnosti. Zamenjava na vrhu predsedniškega urada prihaja v času intenzivnih spopadov na fronti, vendar predsednik še ni razkril, kdo bo Budanova nasledil na mestu vodje vojaških obveščevalcev. Budanov je ob prevzemu nove funkcije zagotovil, da bo še naprej predano služil Ukrajini, medtem ko analitiki ocenjujejo, da ta poteza nakazuje na še tesnejše povezovanje vojaških in političnih struktur v državi. Gre za pomembno kadrovsko spremembo v najožjem krogu ukrajinskega vodstva, ki bi lahko vplivala na nadaljnjo strategijo vodenja države med vojno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniškega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je sprejel ponudbo predsednika in bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je bil s položaja razrešen po vpletenosti v korupcijsko afero. Budanov je vojaško obveščevalno službo pod okriljem obrambnega ministrstva vodil od avgusta 2020 in velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika v času ruske agresije. Zamenjava na vrhu civilne administracije v Kijevu prihaja v ključnem trenutku vojne, ko se država spopada tako z vojaškimi izzivi na fronti kot z notranjepolitičnimi pritiski glede preglednosti delovanja državnih institucij. Imenovanje visokega vojaškega častnika na čelo kabineta nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj varnostnih struktur in poudarja prioriteto obrambnih vprašanj v ukrajinski politiki. Jermakovo slovo označuje konec pomembnega obdobja, saj je veljal za ključno figuro pri oblikovanju zunanje politike in odnosov z zahodnimi zavezniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo predsedniške administracije imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil primoran odstopiti po izbruhu obsežnega korupcijskega škandala v državnem vrhu. Ta kadrovska rotacija pomeni pomemben premik v strukturi moči v Kijevu, saj vodenje ključnega političnega organa prevzema oseba iz strogega varnostno-obveščevalnega sektorja. Odločitev za imenovanje Budanova odraža namero predsednika Zelenskega, da v času trajajočega konflikta še bolj strne vrste okoli obrambnih in varnostnih struktur. Postopki za uradno potrditev imenovanja so po navedbah iz Kijeva že v teku. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta korak spremenil dinamiko delovanja predsednikovega urada, hkrati pa gre za odločen odziv na očitke o korupciji, ki so zamajali zaupanje v prejšnje vodstvo administracije.

Kirilo Budanov, dosedanji šef vojaške obveščevalne službe, je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega. Budanov velja za arhitekta uspešnih tajnih operacij proti ciljem v Rusiji in je eden najvplivnejših vojaških osebnosti v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem vplivnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil prisiljen odstopiti konec novembra letos zaradi odmevnega korupcijskega škandala. Zelenski je odločitev o imenovanju potrdil po osebnem srečanju z Budanovom in novico objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil pomen stabilnosti v predsednikovem uradu v času trajajočega konflikta. Menjava na vrhu predsedniške administracije prihaja v kritičnem obdobju za Ukrajino, ko država potrebuje tesno usklajevanje med vojaškimi operacijami in civilno upravo. Budanov velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in uživa velik ugled v varnostnih strukturah, njegovo imenovanje pa nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj najožjega kroga predsednika. Jermakova odstranitev po korupcijskih obtožbah kaže na prizadevanja Kijeva, da bi naslovil vprašanja integritete, ki so ključna za ohranitev podpore zahodnih zaveznic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje svojega kabineta imenoval Kyryla Budanova, dosedanjega načelnika ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev je sledila nedavnemu odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po preiskavi protikorupcijskih organov v ukrajinskem energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v trenutnih razmerah prednostno posvetiti vprašanjem nacionalne varnosti in obrambe, kar opravičuje izbiro obveščevalca za vodenje civilnega urada. Budanov, ki velja za odločnega in nepopustljivega vojaškega stratega, je ponudbo po navedbah uradnih virov že sprejel. Njegov prihod na čelo predsedniškega urada pomeni pomemben premik v notranjem krogu Zelenskega, saj bo Budanov neposredno odgovoren za usklajevanje državne politike v času intenzivnih spopadov z Rusijo. Prejšnji vodja urada Jermak je po odstopu napovedal odhod na fronto, s čimer se je končalo obdobje njegovega močnega vpliva na ukrajinsko politiko, ki so ga v zadnjem času zasenčili očitki o korupciji.

Oleg Ivaščenko, dosedanji vodja Službe za zunanje obveščevanje Ukrajine, je po srečanju s predsednikom Zelenskim uradno postal novi vodja Glavnega obveščevalnega urada (GUR) ukrajinskega obrambnega ministrstva. Kiril Budanov je potrdil, da je sprejel ponudbo Volodimirja Zelenskega za prevzem vodstva njegovega urada. Politični analitik Skačko meni, da bo ta rošada podpirala Zelenskijevo politiko terorja.

Predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe za svojega novega vodjo kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja.

Ukrajinska obveščevalna služba je inscenirala smrt poveljnika Denisa Kapustina, da bi ga zaščitila pred načrtovanim atentatom ruskih obveščevalnih služb. Ukrajina je obtožila Rusijo, da načrtuje lažne napade na svojem ozemlju ali na zasedenih območjih Ukrajine, da bi sabotirala mirovna pogajanja. V ukrajinskem napadu z dronom na kavarno v Hersonski oblasti je bil ranjen srbski državljan.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba HUR je konec lanskega decembra izvedla zapleteno operacijo, s katero je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Kijeva. Namen te taktične prevare je bil razkritje ruskega zarote in pridobitev razpisane nagrade za njegovo glavo. Po poročanju tujih agencij so ukrajinski agenti z operacijo uspešno pridobili 425.000 evrov nagrade, ki jo je Moskva razpisala za Kapustina, saj slednji za Kremelj predstavlja enega ključnih sovražnikov države. Operacija se je odvila v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podaja optimistične izjave glede možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Po njegovih besedah naj bi bila Ukrajina le še približno deset odstotkov oddaljena od končnega dogovora, čeprav razmere na fronti ostajajo napete. Uspešna akcija službe HUR ne le finančno koristi ukrajinski obrambi, temveč predstavlja tudi psihološko zmago nad ruskimi obveščevalnimi strukturami, ki so verjele v uspeh domnevnega atentata na vodjo enote RDK. RDK je sicer enota, sestavljena iz ruskih državljanov, ki nasprotujejo režimu Vladimirja Putina in aktivno sodelujejo v vojaških operacijah proti ruskim silam. S tem ko so ukrajinski obveščevalci prelisičili nasprotno stran, so hkrati zavarovali enega svojih pomembnih zaveznikov in pridobili sredstva, ki bodo po navedbah virov namenjena nadaljnjim obrambnim dejavnostim države. Incident potrjuje, da se vojna v veliki meri bije tudi na področju informacijskega in hibridnega vojskovanja.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Ukrajina je priznala, da je inscenirala smrt ruskega poveljnika, ki se bori na strani Kijeva, Denisa Kapustina, da bi identificirala ruske agente. Ukrajinska obveščevalna služba je potrdila, da je Kapustin živ in zdrav, inscenacija smrti pa je bila namenjena razkritju ruskih agentov.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je poveljnik Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denis Kapustin, znan tudi pod psevdonimom WhiteRex, še vedno živ. Nedavna poročila o njegovi smrti so bila del načrtovane operacije GUR, s katero so preprečili dejanski ruski poskus atentata nanj. Po navedbah uradnih virov je bila domnevna smrt le uprizoritev v okviru zapletene protiobveščevalne dejavnosti. Operacija je bila odgovor na neposredne grožnje ruskih sil, ki so poskušale eliminirati voditelja enote, ki se na strani Ukrajine bori proti Kremelj. Denis Kapustin ostaja na čelu korpusa, njegovo ponovno pojavljanje v javnosti pa potrjuje uspeh ukrajinskih obveščevalcev pri zavajanju nasprotnika. GUR je poudaril, da je bil cilj akcije zaščita ključnih operativnih vodij pred nenehnimi atentati ruskih tajnih služb.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni na del Hersonske regije pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, in ga označila za teroristični napad. Ukrajina je medtem poročala o ruskih napadih na svojo energetsko infrastrukturo.

Kiril Budanov, vodja ukrajinske obveščevalne službe (GUR), ki je v Rusiji označen za terorista in ekstremista, je izjavil, da so pogajanja z Rusijo nujna za rešitev ukrajinskega konflikta in da brez sodelovanja Rusije mir v Ukrajini ni mogoč.

Ruska FSB je sporočila, da so aretirali prebivalko Donecka zaradi suma špijunaže in javnega pozivanja k terorističnim dejanjem. Osumljenka naj bi pozivala k ubijanju ruskih vojakov in napadom na Moskvo, za kar ji grozi več let zapora.

V Moskvi sta bila ubita dva policista, ki sta sodelovala v vojni proti Ukrajini. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za napad. Policista sta bila likvidirana v Jelecki ulici, sodelovala pa sta tudi pri mučenju ukrajinskih vojnih ujetnikov. V bližini kraja dogodka je bil pred tem razstreljen avtomobil ruskega generala Fanila Sarvarova, ki se je boril proti Ukrajini.

V Moskvi sta bila ubita dva uslužbenca ruskega ministrstva za notranje zadeve, ki sta bila po navedbah ukrajinskih obveščevalnih služb vpletena v mučenje ukrajinskih vojnih ujetnikov. Do likvidacije je prišlo zaradi eksplozije v ruski prestolnici.

Ruska FSB je sporočila, da je v Kaluški regiji preprečila serijo terorističnih napadov, ki naj bi jih načrtovale ukrajinske obveščevalne službe. Pri tem so likvidirali agenta ukrajinskih specialnih služb in zasegli 80 kg razstreliva, namenjenega za izvedbo terorističnih dejanj.

V noči na 24. december je na parkirišču v moskovski četrti Orehovo-Borisovo prišlo do eksplozije v bližini službenega vozila policije. V eksploziji so umrli trije ljudje: dva policista in moški, ki je sprožil eksplozivno napravo. Preiskovalci so sprožili kazensko preiskavo. Na istem območju je bil pred dvema dnevoma podtaknjen eksploziv pod vozilo generala Fanila Sarvarova. Po navedbah preiskovalcev sta policista opazila sumljivo osebo v bližini vozila, nakar je eksplozija ubila oba in storilca.

V Rostovski oblasti so aretirali prebivalca Zaporoške oblasti, osumljenega posredovanja informacij o ruskih oboroženih silah ukrajinskim obveščevalnim službam, je sporočila regionalna uprava FSB.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je sporočila, da so ukrajinski partizani med operacijo v noči s nedelje na ponedeljek v ruski Lipecki oblasti uničili dva ruska bojna letala Su-30 in Su-27. Napad je bil usmerjen na letalsko bazo v bližini mesta Lipeck, ki je približno 340 kilometrov oddaljena od ukrajinske meje. Ukrajina ocenjuje škodo na 100 milijonov dolarjev.

V Moskvi je v ponedeljek v eksploziji avtomobila bombe umrl ruski generalpodpolkovnik Fanil Sarvarov, ki je bil zadolžen za operativno usposabljanje vojakov. Ruske oblasti preiskujejo različne različice umora, med drugim tudi možnost, da so v zločin vpletene ukrajinske specialne sile.

V Moskvi je bil v ponedeljek ubit general ruskega generalštaba Fanil Sarvarov, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba. Ruske oblasti so sprožile preiskavo in med možnimi vzroki omenjajo tudi vpletenost ukrajinskih specialnih služb. Sarvarov je bil vodja oddelka za operativno usposabljanje v ruskem generalštabu.

V Moskvi je bil v eksploziji avtomobila ubit general-pukovnik Fanil Sarvarov, načelnik uprave za operativno pripravo Glavnega štaba oboroženih sil Ruske federacije. Ruski preiskovalci preiskujejo več teorij o njegovi smrti, vključno z vpletenostjo ukrajinskih obveščevalnih služb in notranjih izdajalcev.

Visoki ruski general Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je umrl v bombnem napadu z avtomobilom v Moskvi. Ruske oblasti za napad obtožujejo ukrajinsko obveščevalno službo in preiskujejo različne različice atentata. Eksplozija se je zgodila na parkirišču blizu generalovega doma. Sarvarov je bil veteran bojev v Čečeniji in Siriji.

Generalmajor Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje na generalštabu ruskih oboroženih sil, je bil ubit v eksploziji avtomobila v Moskvi. Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da je bila bomba podstavljena pod avtomobil. Sarvarov je bil star 56 let in je umrl v bolnišnici zaradi poškodb.

Na jugu Moskve je na parkirišču eksplodiral avtomobil, pri čemer je bila poškodovana ena oseba. Dogodek so potrdili v operativnih službah.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo Kia Sorento zaradi podstavljene domače bombe. Eksplozija se je zgodila v stanovanjskem naselju na ulici Jasenevaja. V eksploziji je bil ranjen 56-letni voznik, ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Preiskovalci so sprožili kazenski postopek in preiskujejo kraj dogodka, kjer zbirajo dokaze in izvajajo preiskave. Ne gre za prvi takšen incident v Moskvi, saj je v začetku decembra na Radužni ulici zgorel avtomobil po eksploziji.

Mladoletnik, ki je po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb podtaknil požar v relejni omarici na železniški postaji v Stupinu v moskovski regiji, je bil obtožen terorističnega napada. 17-letni dijak iz Moskve naj bi preko aplikacije prejel ponudbo ukrajinskih služb.

Generalpodpolkovnik Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je bil ubit v avtomobilski eksploziji v južnem delu Moskve, v okrožju Jasenevo.

V zgodnjih jutranjih urah sta bili v ukrajinskem napadu z droni poškodovani dve ruski ladji in pomol. Napad se je zgodil v bližini Krimskega mostu.

V Čeljabinski oblasti so pripadniki FSB aretirali moškega, osumljenega zbiranja informacij o premikih vojaških vlakov z namenom posredovanja Ukrajini. Osumljenec naj bi bil leta 1979 rojen moški, ki so ga ukrajinske obveščevalne službe rekrutirale preko interneta. Zoper njega je bila uvedena kazenska preiskava zaradi veleizdaje, za kar je zagrožena dosmrtna ječa. Po navedbah FSB je moški iz koristoljubja vzpostavil stik s predstavnikom ukrajinske vojaške enote in zbiral informacije o objektih transportne infrastrukture v regiji.

Ruske varnostne sile so v enem od zaporov v Rostovski oblasti preprečile teroristični napad. Po navedbah regionalne uprave FSB so napad pripravljali zaporniki iz držav Srednje Azije.

Ruska varnostna služba FSB je v Krasnodarski regiji preprečila poskus požiga vlakov, ki so ga načrtovale ukrajinske obveščevalne službe. Zadržali so osumljenca, ki je imel pripravljeno posodo z bencinom, orodje in rezervna oblačila. Poleg tega je osumljenec priznal, da je že podtaknil požar na električni podpostaji po navodilih kuratorja, s katerim je komuniciral preko aplikacije.

Ukrajinske obveščevalne službe so začele novačiti ruske najstnike prek priljubljenih spletnih klepetalnic za zmenke. Po poročanju časnika Izvestija naj bi uporabljali shemo psihološkega pritiska in izsiljevanja.

Ukrajinske sile so sporočile, da so izvedle napad na dva ruska broda v Kaspijskem morju, ki sta prevažala orožje in vojaško opremo. Operacijo naj bi izvedle specialne enote v sodelovanju z lokalnim odporniškim gibanjem. Cilj napada so bila plovila, ki so pod sankcijami ZDA zaradi prevoza vojaškega tovora med Iranom in Rusijo. Ukrajinska vojska je hkrati sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad dvema naseljema v okolici Kupjanska in da je tam obkoljenih več sto ruskih vojakov.