Ukrajinska delegacija, ki jo vodi vodja urada predsednika Kirilo Budanov, je prispela v Miami na Floridi, kjer se bodo z ameriškimi partnerji pogovarjali o podrobnostih mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo. Načrtovano je srečanje s ključnimi predstavniki prihajajoče ameriške administracije, vključno s Stivenom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je glavni cilj obiska predstavitev dejanskih razmer na terenu in posledic ruskih napadov, ki po njegovih besedah nenehno slabšajo možnosti za dialog. Medtem ko potekajo diplomatska prizadevanja, so razmere na fronti še naprej napete. Ruske sile so na več smereh okrepile pritiske, kar je ukrajinsko vojsko prisililo v nadzorovan umik na določenih delih vzhodne in južne bojiščnice, da bi preprečili operativni zlome. Kljub tradicionalnemu zimskemu zatišju začetek leta 2026 zaznamujejo intenzivne ruske ofenzivne operacije, ki so povzročile tudi hudo energetsko krizo v Kijevu in Odesi. Zelenski je zaradi uničene energetske infrastrukture ukazal čim hitrejši uvoz električne energije in opreme, hkrati pa opozoril na podatke obveščevalnih služb o pripravah Moskve na nove masovne napade. V luči teh dogodkov je nemška stranka AfD pozvala zvezno vlado k neposrednemu dialogu s Putinom in svetovala Zelenskemu, naj sprejme kompromise, saj Rusija po njihovem mnenju na bojišču ne bo izgubila zasedenih ozemelj.

Ruska varnostna služba FSB je v Permskem kraju aretirala moškega, rojenega leta 1972, zaradi načrtovanja terorističnega napada na Čusovski železniški most. Moški naj bi deloval po navodilih ukrajinskih spletnih prevarantov in izdelal eksplozivno napravo. V njegovem domu so našli 10 kg eksploziva.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega vojnega napora, bo na tem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi protikorupcijske preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje zaradi poročil o civilnih žrtvah v vasi Horli v okupiranem delu regije Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskim dronom na lokalno kavarno in hotel naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Ukrajinski generalštab je navedbe o napadu na civilne cilje odločno zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno ruske vojaške objekte in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključni položaj vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel, s čimer bo prevzel odgovornost za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatski vidik pogajanj. Predsednik je poudaril, da urad potrebuje voditelja z izkušnjami na teh področjih, medtem ko se država osredotoča na doseganje pravičnega miru. Imenovanje sledi odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki je s položaja odšel konec novembra lani, kmalu zatem pa so se pojavile informacije o preiskavah Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU). Poleg kadrovskih sprememb je Zelenski v novoletnem nagovoru razkril, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen, vendar bodo zadnji koraki ključni za stabilnost Evrope. Budanov je ob prevzemu funkcije napovedal nadaljevanje boja proti sovražniku in obrambo države kot osrednji prioriteti nove administracije.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Britanski vojaški analitik Alexander Mercouris je v analizi za svoj kanal na platformi YouTube izjavil, da bi morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika lahko napovedovalo skorajšnji poraz Ukrajine. Po navedbah Mercourisa takšna kadrovska poteza kaže na to, da Washington začenja priznavati neuspeh v tradicionalnem vojskovanju in se pripravlja na drugačne oblike delovanja pod vodstvom sedanjega vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Analitik trdi, da bi Budanov, ki je v Rusiji uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov, na novem položaju predstavljal prehod k asimetričnim metodam, kar naj bi bil po njegovem mnenju znak obupa v Kijevu. Mercouris meni, da zamenjava v najožjem krogu predsednika Volodimirja Zelenskega odraža globoko politično in vojaško krizo, v kateri se je znašel ukrajinski režim ob stopnjevanju ruskih pritiskov na fronti. Navedbe temeljijo na predvidevanjih o prestrukturiranju oblasti, ki bi lahko korenito spremenilo strategijo vodenja države v času konflikta.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto v svoji administraciji imenoval generalmajorja Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo prevzel dolžnosti vodje urada predsednika, kar predstavlja pomembno kadrovsko spremembo v vrhu ukrajinske oblasti sredi trajajočih vojaških operacij. Njegov prehod iz obveščevalnih vrst v ožji krog predsednikovih sodelavcev kaže na krepitev vpliva varnostnih struktur na politično odločanje v Kijevu. Budanov, ki velja za enega najvplivnejših vojaških strategov v državi, je bil v zadnjih letih odgovoren za številne drzne operacije ukrajinskih sil. Njegovo imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina prilagaja svojo obrambno in diplomatsko strategijo. Na novem položaju bo Budanov nadomestil dosedanjega vodjo urada in postal osrednja figura pri usklajevanju notranje politike ter mednarodnih odnosov Ukrajine v času vojne z Rusko federacijo. Javnost in tuji partnerji pozorno spremljajo to potezo, saj odraža prednostne naloge predsednika Zelenskega pri vodenju države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širših kadrovskih sprememb v državnem vrhu na položaj vodje predsedniškega urada imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Devetintridesetletni Budanov bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je lanskega novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje prihaja v ključnem obdobju, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in obenem vodi zapletene procese v smeri morebitnih mirovnih pogajanj. Odločitev za Budanova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in je znan po svojem operativnem delovanju na čelu obveščevalne službe, nakazuje na utrditev predsednikove najožje ekipe v času vojne. General Budanov bo kot novi vodja urada in glavni mirovni pogajalec prevzel ključno vlogo pri usklajevanju notranje politike in mednarodne diplomacije. Analitiki ocenjujejo, da je menjava nujna za povračilo zaupanja javnosti po korupcijskih aferah, ki so pretresle predsedniško palačo v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno imenoval Olega Ivaščenka za novega vodjo Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) namesto Kirila Budanova. To je Zelenski potrdil v petek zvečer, 2. januarja, z objavo odloka o imenovanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (HUR). Budanow bo na tem vplivnem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je veljal za eno ključnih osebnosti v ukrajinski politiki. Imenovanje prihaja v času, ko država sprejema strateške odločitve glede obrambe in notranje reorganizacije v luči nadaljevanja vojaških spopadov z Rusijo. Budanov je svojo odločitev o sprejemu ponudbe javno potrdil na družbenih omreži in poudaril, da novo funkcijo dojema kot naslednjo stopnjo odgovornosti do domovine. Kot izkušeni častnik in obveščevalec naj bi Budanov v predsednikov urad prinesel nove operativne pristope. Analitiki ocenjujejo, da ta kadrovska menjava nakazuje na tesnejšo povezavo med vojaškimi obveščevalnimi strukturami in neposrednim političnim vrhom države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel pomembno kadrovsko rotacijo v vrhu ukrajinskega obrambnega in obveščevalnega aparata. Dotedanji vodja vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je bil imenovan za novega vodjo urada predsednika, na mestu direktorja GUR pa ga je nasledil Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Zelenski je ob tem poudaril, da bo ena ključnih strategij nove ekipe usmerjena v sistematično omejevanje gospodarskega potenciala Ruske federacije, kar naj bi oslabilo njeno zmožnost za nadaljevanje vojaške agresije. Ruski uradniki so se na imenovanja odzvali s kritiko in cinizmom. Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova označil za »odlično izbiro«, pri čemer je slednjega znova označil za terorista. Ruski analitiki medtem ocenjujejo, da bo ta kadrovska poteza utrdila brezkompromisno linijo delovanja Kijeva, ki jo Moskva interpretira kot nadaljevanje kampanje pritiska. Prestrukturiranje vrha ukrajinske administracije se dogaja v času zaostrenih napetosti in ruskih groženj zoper ukrajinsko politično vodstvo.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniškega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je sprejel ponudbo predsednika in bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je bil s položaja razrešen po vpletenosti v korupcijsko afero. Budanov je vojaško obveščevalno službo pod okriljem obrambnega ministrstva vodil od avgusta 2020 in velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika v času ruske agresije. Zamenjava na vrhu civilne administracije v Kijevu prihaja v ključnem trenutku vojne, ko se država spopada tako z vojaškimi izzivi na fronti kot z notranjepolitičnimi pritiski glede preglednosti delovanja državnih institucij. Imenovanje visokega vojaškega častnika na čelo kabineta nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj varnostnih struktur in poudarja prioriteto obrambnih vprašanj v ukrajinski politiki. Jermakovo slovo označuje konec pomembnega obdobja, saj je veljal za ključno figuro pri oblikovanju zunanje politike in odnosov z zahodnimi zavezniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na presenečenje javnosti za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj opravljal funkcijo načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je ponudbo predsednika že uradno sprejel in poudaril, da mu imenovanje v tem zgodovinskem obdobju za državo predstavlja izjemno čast in odgovornost. Zelenski je svojo odločitev utemeljil s potrebo po osredotočanju na ključna vprašanja državne varnosti in obrambe, pri čemer je izpostavil Budanove bogate izkušnje na področju obveščevalnih dejavnosti. Zamenjava na vrhu predsedniškega urada prihaja v času intenzivnih spopadov na fronti, vendar predsednik še ni razkril, kdo bo Budanova nasledil na mestu vodje vojaških obveščevalcev. Budanov je ob prevzemu nove funkcije zagotovil, da bo še naprej predano služil Ukrajini, medtem ko analitiki ocenjujejo, da ta poteza nakazuje na še tesnejše povezovanje vojaških in političnih struktur v državi. Gre za pomembno kadrovsko spremembo v najožjem krogu ukrajinskega vodstva, ki bi lahko vplivala na nadaljnjo strategijo vodenja države med vojno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo predsedniške administracije imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil primoran odstopiti po izbruhu obsežnega korupcijskega škandala v državnem vrhu. Ta kadrovska rotacija pomeni pomemben premik v strukturi moči v Kijevu, saj vodenje ključnega političnega organa prevzema oseba iz strogega varnostno-obveščevalnega sektorja. Odločitev za imenovanje Budanova odraža namero predsednika Zelenskega, da v času trajajočega konflikta še bolj strne vrste okoli obrambnih in varnostnih struktur. Postopki za uradno potrditev imenovanja so po navedbah iz Kijeva že v teku. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta korak spremenil dinamiko delovanja predsednikovega urada, hkrati pa gre za odločen odziv na očitke o korupciji, ki so zamajali zaupanje v prejšnje vodstvo administracije.

Kirilo Budanov, dosedanji šef vojaške obveščevalne službe, je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega. Budanov velja za arhitekta uspešnih tajnih operacij proti ciljem v Rusiji in je eden najvplivnejših vojaških osebnosti v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem vplivnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil prisiljen odstopiti konec novembra letos zaradi odmevnega korupcijskega škandala. Zelenski je odločitev o imenovanju potrdil po osebnem srečanju z Budanovom in novico objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil pomen stabilnosti v predsednikovem uradu v času trajajočega konflikta. Menjava na vrhu predsedniške administracije prihaja v kritičnem obdobju za Ukrajino, ko država potrebuje tesno usklajevanje med vojaškimi operacijami in civilno upravo. Budanov velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in uživa velik ugled v varnostnih strukturah, njegovo imenovanje pa nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj najožjega kroga predsednika. Jermakova odstranitev po korupcijskih obtožbah kaže na prizadevanja Kijeva, da bi naslovil vprašanja integritete, ki so ključna za ohranitev podpore zahodnih zaveznic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje svojega kabineta imenoval Kyryla Budanova, dosedanjega načelnika ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev je sledila nedavnemu odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po preiskavi protikorupcijskih organov v ukrajinskem energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v trenutnih razmerah prednostno posvetiti vprašanjem nacionalne varnosti in obrambe, kar opravičuje izbiro obveščevalca za vodenje civilnega urada. Budanov, ki velja za odločnega in nepopustljivega vojaškega stratega, je ponudbo po navedbah uradnih virov že sprejel. Njegov prihod na čelo predsedniškega urada pomeni pomemben premik v notranjem krogu Zelenskega, saj bo Budanov neposredno odgovoren za usklajevanje državne politike v času intenzivnih spopadov z Rusijo. Prejšnji vodja urada Jermak je po odstopu napovedal odhod na fronto, s čimer se je končalo obdobje njegovega močnega vpliva na ukrajinsko politiko, ki so ga v zadnjem času zasenčili očitki o korupciji.

Oleg Ivaščenko, dosedanji vodja Službe za zunanje obveščevanje Ukrajine, je po srečanju s predsednikom Zelenskim uradno postal novi vodja Glavnega obveščevalnega urada (GUR) ukrajinskega obrambnega ministrstva. Kiril Budanov je potrdil, da je sprejel ponudbo Volodimirja Zelenskega za prevzem vodstva njegovega urada. Politični analitik Skačko meni, da bo ta rošada podpirala Zelenskijevo politiko terorja.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo izvedbo napadov na Harkov, trdeč, da ukrajinske obtožbe ne ustrezajo resnici in da Kijev s tem poskuša preusmeriti pozornost od terorističnega napada v Hersonski oblasti. Volodimir Zelenski je ostro obsodil ruski napad na Harkov, kjer je bila zadeta stanovanjska stavba, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 25 ljudi.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba HUR je konec lanskega decembra izvedla zapleteno operacijo, s katero je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Kijeva. Namen te taktične prevare je bil razkritje ruskega zarote in pridobitev razpisane nagrade za njegovo glavo. Po poročanju tujih agencij so ukrajinski agenti z operacijo uspešno pridobili 425.000 evrov nagrade, ki jo je Moskva razpisala za Kapustina, saj slednji za Kremelj predstavlja enega ključnih sovražnikov države. Operacija se je odvila v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podaja optimistične izjave glede možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Po njegovih besedah naj bi bila Ukrajina le še približno deset odstotkov oddaljena od končnega dogovora, čeprav razmere na fronti ostajajo napete. Uspešna akcija službe HUR ne le finančno koristi ukrajinski obrambi, temveč predstavlja tudi psihološko zmago nad ruskimi obveščevalnimi strukturami, ki so verjele v uspeh domnevnega atentata na vodjo enote RDK. RDK je sicer enota, sestavljena iz ruskih državljanov, ki nasprotujejo režimu Vladimirja Putina in aktivno sodelujejo v vojaških operacijah proti ruskim silam. S tem ko so ukrajinski obveščevalci prelisičili nasprotno stran, so hkrati zavarovali enega svojih pomembnih zaveznikov in pridobili sredstva, ki bodo po navedbah virov namenjena nadaljnjim obrambnim dejavnostim države. Incident potrjuje, da se vojna v veliki meri bije tudi na področju informacijskega in hibridnega vojskovanja.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.