Zvezna sodnica Kate Menendez je v Minneapolisu izdala odredbo, po kateri zvezni agenti med obsežno operacijo pregona priseljencev ne smejo več pridržati mirnih protestnikov ali proti njim uporabiti solzivca, če ti ne ovirajo uradnih postopkov. Odločitev sodišča se nanaša na ravnanje pripadnikov carinske in mejne službe ter urada za priseljevanje (ICE), ki v okviru strožje politike administracije Donalda Trumpa v zvezni državi Minnesota izvajajo poostrene nadzore. Tožbo je v imenu šestih aktivistov vložila organizacija ACLU, ki trdi, da organi pregona sistematično kršijo ustavne pravice državljanov. Napetosti v regiji so se močno povečale po 7. januarju, ko je zvezni agent ustreli neoboroženo ameriško državljanko Renee Good, ko se je ta z avtomobilom oddaljevala s prizorišča. Incident, ki so ga ujele kamere, je sprožil val večdnevnih protestov, ki so se občasno sprevrgli v nasilne spopade med demonstranti in policijo. Aktivisti so poročali o številnih samovoljnih pridržanjih in uporabi prekomerne sile, zlasti proti tistim, ki so zgolj opazovali in dokumentirali delo agentov na terenu. Sodnica je v obrazložitvi poudarila, da opazovanje dela javnih uslužbencev ne sme biti razlog za odvzem prostosti ali uporabo prisilnih sredstev. Odločitev predstavlja pomemben pravni mejnik pri določanju meja pooblastil zveznih organov med civilnimi nemiri. Medtem ko Ministrstvo za domovinsko varnost zagovarja nujnost operacij za zagotavljanje javne varnosti, zagovorniki človekovih pravic opozarjajo na nevarnosti rasnega profiliranja in zlorabe moči.

Na Danskem in Grenlandiji so potekali množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije. Protestniki so izrazili nasprotovanje Trumpovim grožnjam in zahtevali, da se prebivalci Grenlandije odločajo o svoji prihodnosti.

Uradniki v ameriški zvezni državi Maine so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo izvedbo operacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Demokratska guvernerka Janet Mills je v videoposnetku na družbenem omrežju X opozorila, da bi se dejavnosti lahko začele kmalu, kar je sprožilo odzive lokalnih oblasti glede prisotnosti zveznih agentov pod okriljem Trumpove administracije. Guvernerka Mills in drugi demokratski predstavniki so se ob napovedi operacij sklicevali na nedavne nemire v Minneapolisu. Tam so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE usodno ustrelil voznico Renee Good, ki je z vozilom zapeljala proti njemu. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je bil agent v incidentu poškodovan in je utrpel notranje krvavitve, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi skupnostmi in zveznimi organi. Guvernerka je poudarila, da Maine zagovarja pravno državo, sočutje in mirne proteste, hkrati pa je izrazila nasprotovanje nasilju. Napovedane operacije so del širših prizadevanj zvezne vlade za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju, kar v nekaterih zveznih državah povzroča politično nejevoljo in skrbi glede varnosti prebivalcev ter morebitnih kršitev civilnih pravic.

Zvezni agenti so med protesti v južni Kaliforniji s projektilom iz neposredne bližine v obraz zadeli 21-letnega študenta Kadna Rummlerja in ga huje poškodovali. Incident, ki se je zgodil v okviru širših demonstracij, je mladeniču povzročil trajne poškodbe vida, saj je na levo oko oslepel. Rummler je po dogodku prestal zahtevno šesturno operacijo, vendar zdravniki niso mogli rešiti njegovega vida, kar je korenito spremenilo njegovo življenje. Poškodovani študent je v intervjuju pojasnil, da nima več zaznave globine in je izgubil sposobnost vožnje avtomobila. Njegova izpoved je ena izmed več pričevanj o domnevno čezmerni uporabi sile zveznih organov pregona, ki so na proteste odgovorili z uporabo nesmrtonosnih, a kljub temu nevarnih izstrelkov. Incident je sprožil nove razprave o policijskem nasilju in mejah uporabe sile pri zatiranju nemirov v Združenih državah Amerike. Zvezne oblasti se spopadajo z očitki o nizu nasilnih srečanj med agenti in demonstranti. Primera Rummlerja ne obravnavajo kot osamljen incident, temveč kot del širše problematike uporabe taktičnega orožja proti neoboroženim civilistom. Preiskave o morebitni odgovornosti agentov, ki so streljali iz neposredne bližine, še potekajo, medtem ko se poškodovani sooča z dolgotrajno rehabilitacijo.

Ameriška zvezna sodnica Kate Menendez je v petek izdala sodno odredbo, ki agentom zveznih služb, vključno z agencijo za priseljevanje in carine (ICE) ter uslužbenci ministrstva za domovinsko varnost, prepoveduje aretacije miroljubnih protestnikov v zvezni državi Minnesota. Odločitev sodišča se nanaša na uporabo prisilnih sredstev za obvladovanje množic, kot so gumijasti naboji, solzivec in druge metode za razpršitev oseb, ki mirno demonstrirajo. Sodnica je s tem ukrepom omejila delovanje zveznih agentov po poročilih o spornih posredovanjih v preteklosti. Na ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost so se na odločitev sodnice Menendez že odzvali s kritiko. Po njihovem mnenju so izgredi in nasilni protesti nevarni za javno varnost, omejevanje uporabe sredstev za obvladovanje množic pa bi lahko otežilo delo varnostnih organov pri vzdrževanju reda. Kljub temu odredba jasno ločuje med nasilnimi posamezniki in miroljubnimi udeležbi shodov, ki uveljavljajo svojo pravico do zbiranja. Sodna odločitev prihaja v času povečanega nadzora nad ravnanjem zveznih organov pri zatiranju civilnih nemirov v Združenih državah Amerike. Sodišče je poudarilo, da ustavne pravice državljanov ne smejo biti kršene s strani zvezne oblasti pod pretvezo ohranjanja miru, če so protesti dokazano nenasilne narave. Odločitev bo predvidoma imela širši vpliv na taktike, ki jih zvezni agenti uporabljajo pri prihodnjih dogodkih.

Po smrtonosnem streljanju v Minneapolisu so se pojavile kritike na račun zaostrenih ukrepov ICE, pri čemer je CNN izzval zagovornika teh ukrepov. Republikanski kongresnik se je soočil z očitki glede nasilnega posredovanja ICE. Župan Minneapolisa Jacob Frey je vložil tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi izvajanja zakonov o priseljevanju. Desničarski mediji so proteste proti ICE označili z vojaško terminologijo. Beli hiši se očita 'obračunavanje', kar povečuje strah pred zlorabo vladne moči.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

Po novi oceni proračunskega urada kongresa (CBO) bi preimenovanje ameriškega obrambnega ministrstva v ministrstvo za vojno, kot je predlagala Trumpova administracija, lahko stalo do 125 milijonov dolarjev. Končni stroški so odvisni od obsega izvedbe preimenovanja.

Demokrati v kongresu so sprožili postopek ustavne obtožbe proti sekretarki za domovinsko varnost Kristi Noem. Državni department je napovedal zamrznitev obdelave vizumov za priseljence iz 75 držav. Nekdanji zvezni tožilec Glenn Kirschner je izrazil zaskrbljujoče opozorilo glede ravnanja Ministrstva za pravosodje pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Republikanski senator Thom Tillis je javno kritiziral Trumpovo ravnanje in dejal, da presega meje, kar bi lahko destabiliziralo gospodarstvo in mednarodne odnose. Prenova Trumpove plesne dvorane je bila ponovno odložena zaradi neizpolnjenih obljub predsednika.

Predsednik plemena Oglala Sioux, Frank Star Comes Out, je uradno preklical svoje predhodne navedbe o aretacijah plemenskih članov in domnevnih pritiskih Ministrstva za domovinsko varnost ZDA (DHS). V začetku tedna je predsednik v sporočilu za javnost trdil, da so zvezni organi aretirali štiri člane plemena in pogojevali informacije o njihovi lokaciji s podpisom posebnega imigracijskega sporazuma. Te trditve so sprožile precejšnje napetosti med plemensko upravo in zveznimi oblastmi glede vprašanj suverenosti in nadzora nad priseljevanjem. Po dodatnem preverjanju dejstev je predsednik priznal, da so bile informacije, navedene v prvem memorandumu, napačne. Izkazalo se je, da DHS ni izvajal pritiska za sklenitev sporazuma o upravljanju meja v zameno za podatke o pridržanih osebah, prav tako pa okoliščine domnevnih aretacij niso ustrezale prvotnim opisom. Ta nenaden zasuk v komunikaciji plemenskega vodstva je prinesel olajšanje v odnosih z Washingtonom, hkrati pa je sprožil vprašanja o zanesljivosti informacij znotraj plemenske administracije. Dogodek poudarja občutljivost vprašanj priseljevanja in suverenosti staroselskih skupnosti na meji Združenih držav Amerike. Čeprav so se konkretne obtožbe izkazale za neutemeljene, odražajo širši kontekst nezaupanja med staroselskimi narodi in zvezno vlado glede vprašanj pregona na plemenskih ozemljih. Plemensko vodstvo se sedaj trudi sanirati komunikacijsko škodo in vzpostaviti točnejše protokole za poročanje o incidentih, ki vključujejo zvezne agencije.

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota so se včeraj zvečer stopnjevali ulični nemiri, med katerimi so protestniki napadli in izropali vozila zveznih oblasti. Dogajanje je zasenčil brutalen fizični napad na agenta urada za priseljevanje in carine (ICE), ki so ga osumljenci po navedbah lokalnih poročil pretepli z lopato. Incident se je zgodil sredi napetega ozračja v mestu, kjer so se razmere po začetnih shodih hitro sprevrgle v nasilje in uničevanje lastnine. Trije osumljenci za napad na agenta so tuji državljani, ki so v državo vstopili nezakonito. Po poročanju medijev so bili vsi trije predhodno v postopku obravnave s strani administracije predsednika Bidna in nato izpuščeni na prostost na meji med Združenimi državami Amerike in Mehiko. Ta podatek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o varnostnih tveganjih in učinkovitosti trenutne politike priseljevanja, saj so osumljenci zdaj obtoženi hudega nasilja nad uradno osebo. Lokalne policijske enote in zvezni preiskovalni organi so po incidentu okrepili prisotnost na ulicah Minneapolisa. Preiskava napada na agenta še poteka, medtem ko mestne oblasti ocenjujejo škodo na zveznih vozilih in drugi infrastrukturi. Dogodek dodatno zaostruje politično polarizacijo v državi glede nadzora meja in ravnanja z migranti, ki vstopajo v državo brez veljavnih dokumentov.

V Beli hiši in ameriških medijih se je razplamtela ostra razprava glede incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je v četrtek zapletla v besedni spopad z novinarjem Niallom Stanageem, ki ga je obtožila pristranskosti, potem ko je ta trdil, da je agent ravnal nepremišljeno in ubil žrtev brez opravičljivega razloga. Spor se je razširil tudi na poročanje mreže CBS, kjer so nekateri novinarji podvomili o resnosti poškodb agenta in stopnji stika med vozilom ter uradno osebo, kar je sprožilo očitke o poskusih zmanjševanja resnosti dogodka s strani različnih političnih taborov. Podpredsednik JD Vance je medtem skušal opravičiti dejanja agenta Rossa s sklicevanjem na pretekle nevarne dogodke, ki jih je agent preživel, vključno z navedbami, da so ga v preteklosti vlekli z vozilom. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšne izjave pravzaprav škodovale obrambi agenta, saj nakazujejo, da se je odzval na podlagi preteklih travm in ne na neposredno grožnjo v trenutku streljanja. Analitiki hkrati poudarjajo izjemno nizko verjetnost obsodbe zveznega agenta v ameriškem pravosodnem sistemu, kljub videoposnetkom, ki jih kritiki označujejo za obremenilne. Dogajanje v Minneapolisu je sprožilo širša vprašanja o taktiki službe ICE in njihovi odgovornosti do javnosti. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti svojih uslužbencev, so se pojavila poročila o oviranju preiskave s strani zvezne policije FBI, ki naj bi lokalnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov. Primer Renee Good ostaja v središču politične polarizacije med zagovorniki strogega izvajanja priseljenske politike in kritiki domnevne policijske brutalnosti.

Nečakinja Donalda Trumpa je ostro kritizirala Roberta F. Kennedyja mlajšega, češ da ogroža življenja. Zvezni sodnik je ustavil Trumpov poskus pridobitve občutljivih podatkov o registriranih volivcih, ki ga je označil za "brez precedensa in nezakonitega". Član Trumpovega kabineta naj bi našel način, kako se izogniti odgovornosti v zvezi z datotekami Jeffreyja Epsteina. The Wall Street Journal pa je posvaril pred posledicami želja Stephena Millerja.

Zvezno prizivno sodišče je razveljavilo odločitev nižjega sodišča o izpustitvi Mahmuda Khalila iz imigracijskega zapora, kar je omogočilo njegovo ponovno aretacijo in morebitno deportacijo. Odločitev je bila sprejeta z razmerjem glasov 2 proti 1. Odvetniki Mahmuda Khalila načrtujejo pritožbo na to odločitev. Sodišče je odločilo, da okrožno sodišče nima pristojnosti, dokler postopki na imigracijskem sodišču niso zaključeni.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

HBO je opustil načrtovano nadaljevanko o Jonu Snowu, vendar razvija novo nadaljevanje serije Igra prestolov, ki se bo osredotočilo na Aryo Stark. Pripravlja se tudi film o Aegonovi osvojitvi, ki bo služil kot predzgodba serije. Donald Trump je med intervjujem izjavil, da Tony Dokoupil iz CBS ne bi imel službe, če bi zmagala Kamala Harris. Prav tako je dejal, da bi David Ellison iz Paramount Skydance lahko bankrotiral, če bi sam izgubil volitve. Mike Tyson naj bi leta 2025 Donaldu Trumpu v Beli hiši predal prošnjo za pomilostitev Seana "Diddyja" Combsa.

Agent ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu med poskusom aretacije ustrelil državljana Venezuele v nogo. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v uradni izjavi na družbenem omrežju X sporočilo, da je zvezni uradnik sprožil obrambni strel, da bi zavaroval svoje življenje, potem ko se je moški uprl pridržanju. Gre za drugi tovrstni incident z uporabo strelnega orožja s strani uslužbencev agencije ICE v tem mestu v zadnjem tednu dni. Lokalne oblasti so po dogodku pozvale prebivalce k mirnosti, saj so napetosti v mestu narasle zaradi ponavljajočih se incidentov zveznih organov. Ministrstvo za domovinsko varnost moškega obravnava kot nezakonitega priseljenca, preiskava o okoliščinah streljanja pa še poteka. Identiteta ustreljenega uradno ni bila razkrita, razen njegovega državljanstva. Incident se je zgodil le teden dni po tem, ko so agenti iste agencije v Minneapolisu usodno ustrelili voznico avtomobila. Ponavljajoče se nasilje zveznih organov v urbanem okolju je sprožilo vprašanja o protokolih uporabe sile pri izvajanju priseljenske zakonodaje v Združenih državah Amerike, kar vpliva na širšo javno razpravo o varnosti in človekovih pravicah priseljencev.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je z 21. januarjem uvedlo nedoločen odlog obdelave priseljenskih in nepriseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev, ki temelji na interni direktivi ministrstva, zajema približno 40 odstotkov vseh držav na svetu. Po navedbah uradnih virov je cilj ukrepa razširjen postopek preverjanja prosilcev, s katerim želijo omejiti vstop osebam, za katere ocenjujejo, da bi lahko postale breme ameriškega socialnega sistema. Ukrep se osredotoča predvsem na tiste, ki si v ZDA želijo priseliti, medtem ko naj se za študentske in nekatere druge kategorije vizumov po prvotnih informacijah ne bi uporabljal v celoti, vendar ostaja obdelava za vseh 75 držav trenutno ustavljena. Ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške priseljenske politike in sledi prizadevanjem administracije po strožjem nadzoru nad vstopom tujih državljanov v državo. Analitiki opozarjajo, da bo takšna sistemska zamrznitev povzročila precejšnje logistične težave in diplomatske napetosti s prizadetimi državami. Seznam držav, na katere se nanaša ta omejitev, vključuje širok nabor regij, kar kaže na obsežno revizijo varnostnih in ekonomskih kriterijev, ki jih Washington uporablja pri odobritvi vstopnih dovoljenj.

Žvižgač znotraj Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je javnosti domnevno razkril osebne podatke približno 4500 uslužbencev Urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže. Podatki, ki vključujejo imena, delovne elektronske naslove, telefonske številke in opise delovnih nalog agentov ter njihovih nadzornikov, so bili posredovani aktivistični podatkovni bazi ICE List, ki deluje v okviru projekta Crust News. Gre za enega največjih varnostnih vdorov v zgodovini te agencije, ki sproža resne pomisleke glede varnosti zveznih uslužbencev na terenu. Motiv za razkritje naj bi bil upor proti delovanju agencije in ogorčenje nad nedavnim dogodkom v Minneapolisu, kjer naj bi agenti ICE ustrelili Renee Nicole Good. Žvižgač naj bi s tem dejanjem želel omogočiti večji javni nadzor nad delovanjem organov pregona in zagotoviti njihovo odgovornost za dejanja na terenu. Informacije so se razširile preko odprtega novinarskega projekta, ki zbira podatke o osebju, vpletenem v dejavnosti nadzora meja in priseljevanja. Vodstvo agencije in Ministrstvo za domovinsko varnost se po objavi poročil spopadata z notranjim nestrinjanjem in tveganji, ki jih objava takšnih informacij prinaša za operativno delo. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko javna izpostavljenost agentov privedla do nadlegovanja ali neposrednih groženj uslužbencem in njihovim družinam, medtem ko aktivisti vztrajajo, da je transparentnost nujna za preprečevanje zlorab pooblastil.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je sprejelo odločitev o prekinitvi statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije, kar pomeni, da se bodo morali begunci do sredine marca vrniti v svojo domovino. Odločitev vpliva na več sto Somalcev, ki so v ZDA poiskali zatočišče pred dolgotrajnim državljanskim konfliktom in nestabilnostjo v tej vzhodnoafriški državi. Ameriške oblasti so odločitev utemeljile s poročili, da se varnostne razmere v določenih delih Somalije izboljšujejo, kar naj bi omogočalo varno vrnitev njihovih državljanov. Gre za nadaljevanje strožje politike do priseljevanja, ki jo izvaja trenutna ameriška administracija, pri čemer se sistematično pregledujejo in ukinjajo programi, ki so desetletja nudili varno zavetje ljudem iz kriznih območij. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo, da Somalija še vedno ostaja ena najnevarnejših držav na svetu, kjer grožnjo predstavljajo predvsem ekstremistične skupine, kot je Al Šabab. Vrnitev beguncev v domovino bi po njihovem mnenju lahko povzročila nove varnostne tveganja za posameznike in dodatno obremenila že tako krhko humanitarno situacijo v regiji.

Čilsko sodišče je v torek oprostilo policijskega podpolkovnika Claudia Crespa, ki je bil obtožen streljanja na Gustava Gatico med množičnimi socialnimi nemiri leta 2019. Gatica, ki je bil takrat star 21 let, je zaradi strelov iz policijskega orožja oslepel na obe očesi, kar je postalo eden najbolj prepoznavnih simbolov policijskega nasilja v državi. Sodnica Cristina Cabello je v razsodbi navedla, da je bila uporaba sile zakonita oblika samoobrambe pred domnevno smrtonosnim napadom protestnikov. Dogodek se je zgodil 8. novembra 2019 v Santiagu v obdobju, ko so Čile pretresali siloviti protesti proti socialni neenakosti. Policija je bila takrat deležna ostrih kritik mednarodnih organizacij za človekove pravice zaradi pretirane uporabe solzivca in gumijastih nabojev. Po uradnih podatkih je med oktobrom 2019 in marcem 2020 v nemirih umrlo najmanj trideset ljudi, tisoči pa so bili poškodovani. Medtem ko se v Čilu soočajo s sodnimi epilogi dogodkov izpred let, grške oblasti v Serresu intenzivno preiskujejo sumljiv primer brutalnega pretepa 17-letnika. Forenzična poročila v Grčiji nakazujejo, da poškodb, ki vključujejo zlom lobanje in raztrganje aorte, ni mogla povzročiti le ena oseba. Preiskava se osredotoča na možnost vpletenosti več napadalcev, kar potrjujejo tudi izjave prič in video posnetki.

Najnovejša poročila o kibernetski varnosti razkrivajo alarmanten trend, kjer so tehnike socialnega inženiringa postale osrednje orodje za krajo sredstev, zlasti v sektorju kriptovalut. Namesto napadanja programske kode se hekerji osredotočajo na manipulacijo uporabnikov, ki jih z uporabo generativne umetne inteligence in globokih ponaredkov (deepfakes) pripravijo do tega, da sami izvedejo škodljiva dejanja ali nakažejo sredstva. Primeri vključujejo kampanje na platformi YouTube, kjer so umetno ustvarjeni svetovalci žrtve prepričali v prenos zlonamerne kode, ki je nato sredstva preusmerila v denarnice napadalcev. Vzporedno s tem podjetja beležijo industrijsko širjenje t. i. »typosquattinga«, kjer napadalci registrirajo na stotine domen, ki so skoraj identične uveljavljenim blagovnim znamkam. Borzni posredniki, kot je Pepperstone, opozarjajo, da je boj proti tem lažnim stranem postal vsakodnevno opravilo, saj umetna inteligenca omogoča hitro kloniranje legitimnih spletnih mest. Takšne prevare niso le posamezni incidenti, temveč sistemska grožnja, saj zmanjšujejo pozornost uporabnikov in povečujejo verjetnost uspešnih napadov. Kritične posledice pomanjkljive varnosti so se nedavno pokazale tudi na Novi Zelandiji, kjer je hekerski napad na podjetje Manage My Health ogrozil zasebne zdravstvene podatke več sto tisoč ljudi. Strokovnjaki poudarjajo, da tehnične revizije niso več dovolj. Za učinkovito obrambo pred sodobnimi grožnjami so nujni strožji standardi dostopa, nenehno izobraževanje uporabnikov in praktično usposabljanje študentov kibernetske varnosti v realnih scenarijih napadov.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v ponedeljek napovedalo investicijo v višini 115 milijonov ameriških dolarjev za razvoj in uvajanje tehnologij za boj proti dronom. Sredstva so namenjena zagotavljanju varnosti med prihajajočim svetovnim prvenstvom v nogometu (FIFA World Cup) ter ob praznovanjih 250-letnice ameriške neodvisnosti. Investicija odraža naraščajočo zaskrbljenost glede morebitnih groženj, ki jih predstavljajo brezpilotni letalniki na množičnih javnih prireditvah. Sredstva bo upravljal novoustanovljeni urad v okviru ministrstva, ki je posebej zadolžen za hiter nakup in namestitev sistemov za odkrivanje in nevtralizacijo dronov. Nova struktura bo omogočila agilnejši odziv na tehnološki napredek na področju brezpilotnih letalnikov, ki bi lahko bili uporabljeni za napade ali motenje varnosti. Pobuda poudarja prednostno nalogo ameriške vlade pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnih zbirališč. Odločitev prihaja v času, ko tehnologija dronov postaja vse dostopnejša in tehnološko dovršena, kar predstavlja nove izzive za varnostne službe po celem svetu. ZDA s tem korakom krepijo svoje obrambne zmogljivosti pred civilnimi in drugimi zračnimi grožnjami v okviru priprav na nekatere največjih mednarodnih dogodkov v državi v prihodnjih letih.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Agenti ameriške službe za carine in varovanje meja so v četrtek popoldne v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili dva venezuelska državljana, ki sta bila identificirana kot člana zloglasne tolpe Tren de Aragua. Incident se je zgodil med ciljno usmerjeno zaustavitvijo vozila v vzhodnem delu mesta, ko sta osumljenca z avtomobilom poskušala namerno trčiti v agente. Ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo, da so bili vpleteni agenti obmejne straže, ki so izvajali operacijo, povezano s kriminalnimi aktivnostmi venezuelskih tolp. Po uradnih navedbah so agenti posredovali v okviru širše preiskave o delovanju transnacionalnih kriminalnih združb na ozemlju Združenih držav Amerike. Oba ranjena osumljenca sta bila prepeljana v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Napad na zvezne agente med postopkom poudarja vse večje varnostne izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo zaradi prisotnosti tujih kriminalnih struktur v ameriških mestih. Tolpa Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele, se je v zadnjem obdobju hitro razširila po celini in je v Združenih državah Amerike postala tarča prednostnih policijskih operacij. Današnji incident v Portlandu velja za enega redkih primerov neposrednega oboroženega spopada med pripadniki te skupine in zveznimi agenti na severozahodu države. Preiskava dogodka še poteka, območje streljanja pa je bilo več ur zaprto za javnost.