Iranske oblasti so se pri poskusih zatiranja obsežnega vala protivaldnih protestov znašle v zahtevnem položaju, ki so ga dodatno zaostrile napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju na strani protestnikov. Po navedbah uradnikov in neimenovanih virov znotraj iranskega režima so strahove Teherana pred tujim vmešavanjem močno okrepili sočasni ukrepi Združenih držav Amerike v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Takšen razvoj dogodkov je v iranskih vladnih krogih povzročil globoko zaskrbljenost glede suverenosti in prihodnosti režima. Zaradi ameriških potez v Južni Ameriki je iranski odgovor na notranje nemire postal še bolj kompleksen, saj si vodstvo prizadeva ohraniti nadzor nad državo, hkrati pa odvrniti morebitno zunanjo vojaško ali politično akcijo. Washingtonove napovedi o podpori iranskim protestnikom so v Teheranu interpretirali kot neposredno grožnjo stabilnosti države, kar je povzročilo dodatno zaostrovanje retorike in povečano pripravljenost varnostnih sil. Razmere ostajajo napete, saj iransko vodstvo meni, da bi vsakršen korak proti demonstrantom lahko služil kot povod za širšo mednarodno intervencijo pod vodstvom ZDA.

V valu ekonomskih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli Iran, je bilo po navedbah aktivistov ubitih najmanj 29 ljudi, približno 1200 oseb pa so oblasti pridržale. Razmere v državi so se zaostrile po seriji demonstracij, ki so se razširile po različnih mestih, pri čemer nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem v Oslu poroča o naraščajočem številu žrtev med protestniki. Nemiri so odraz globokega nezadovoljstva prebivalstva nad gospodarskimi razmerami, vendar so se hitro sprevrgli v širše nasprotovanje režimu. Iranske varnostne sile so na shode odgovorile s silo, kar je privedlo do spopadov in množičnih aretacij. Medtem ko uradni Teheran podatkov o žrtvah pogosto ne potrjuje ali jih navaja v manjšem obsegu, mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na brutalnost zatiranja in kršitve osnovnih človekovih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iranska vlada je v okviru nove socialne politike razširila krog upravičencev do elektronskih bonov za prehrano (Kalabarg). Po novem so do te oblike pomoči upravičeni tudi državljani, ki do sedaj niso prejemali neposrednih denarnih subvencij. Razširitev sheme je namenjena ublažitvi gospodarskih pritiskov na širše sloje prebivalstva, ki so se znašli v težavah zaradi visoke inflacije in rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Državljani, ki želijo uveljavljati pravico do bonov, morajo svojo vlogo oddati preko uradnega vladnega portala za podporo prebivalstvu (hemayat.sfara.ir). Postopek vključuje registracijo in preverjanje podatkov v nacionalnem sistemu, kar omogoča ciljno usmerjanje pomoči tistim, ki so bili prej izvzeti iz sistema socialnih transferjev. Vlada s tem ukrepom poskuša stabilizirati kupno moč prebivalstva s poudarkom na dostopnosti osnovnih prehranskih izdelkov, hkrati pa digitalizirati sistem razdeljevanja socialnih pomoči.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.

Iranska vlada je uradno razširila dostopnost sistema elektronskih bonov za hrano, ki državljanom omogoča nakup subvencioniranih osnovnih dobrin na vseh državnih tržnicah sadja in zelenjave. Po novem ukrepu lahko prebivalci uveljavljajo ugodnosti za širok nabor kmetijskih izdelkov neposredno na prodajnih mestih, ki so pod nadzorom občinskih oblasti v večjih mestih. Sistem je zasnovan kot odziv na visoko inflacijo in gospodarske pritiske, s katerimi se spopadajo iranska gospodinjstva pri zagotavljanju osnovne prehranske varnosti. S širitvijo mreže prodajnih mest na mestne tržnice želi država olajšati dostop do cenejše hrane širšemu krogu prebivalstva, ki se zanaša na državno pomoč. Elektronski boni so del širšega prizadevanja vlade, da bi ublažila posledice gospodarskih sankcij in rasti cen hrane na svetovnih trgih. Državljani lahko zdaj s karticami kupujejo meso, sadje in zelenjavo po reguliranih cenah, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od dražjih zasebnih trgovcev.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na nedavnem srečanju poudaril nujnost korenitega boja proti tihotapljenju goriva, ki močno ogroža nacionalno gospodarstvo. Po njegovih besedah se mora pregon začeti pri izvornih točkah oziroma pri tistih, ki omogočajo nezakonit odliv energentov iz uradnega sistema. Pezeškijan je izpostavil, da morajo imeti organi pregona prednostno nalogo pri obravnavi posameznikov znotraj državnih institucij in uradnih mrež, ki sodelujejo pri teh nezakonitih dejavnostih. Predsednik je opozoril, da parcialni ukrepi na mejah ne bodo prinesli želenih rezultatov, če se država ne bo spopadla s korupcijo v lastnih vrstah. Tihotapljenje goriva v Iranu je posledica velikih razlik v cenah energentov v primerjavi s sosednjimi državami, kar spodbuja organiziran kriminal. Pezeškijanove izjave nakazujejo na novo strategijo vlade, ki se bo osredotočila na notranjo revizijo in strožji nadzor nad uradnimi distribucijskimi potmi, da bi preprečili zlorabe državnih subvencij.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Iranske oblasti so v ponedeljek, 15. januarja 2024, napovedale sprostitev novih finančnih sredstev za subvencioniranje najranljivejših skupin prebivalstva. Ukrep se osredotoča na nosečnice in doječe matere, ki pripadajo prvim petim dohodkovnim razredom po državni klasifikaciji. Sredstva so bila naložena na namenske račune upravičenk v okviru širšega socialnega programa za izboljšanje prehranske varnosti in zdravja mater v državi. Ta poteza prihaja v času, ko se država trudi ublažiti vplive gospodarskih pritiskov na socialno najšibkejše sloje. Program subvencij je zasnovan tako, da neposredno naslavlja specifične potrebe mater, ki se spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po poročanju uradnih virov je bilo financiranje zagotovljeno takoj, kar omogoča takojšen dostop do sredstev za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvene oskrbe.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je na nedavnem srečanju poudaril, da gradnja stanovanj ostaja ena izmed ključnih prioritet iranske vlade. Izpostavil je nujno potrebo po pospešitvi zagotavljanja bivalnih enot za najranljivejše skupine prebivalstva, pri čemer je kot ključni pogoj za uspeh navedel zagotovitev ustreznih finančnih sredstev. Aref je v svojem nagovoru prav tako pojasnil, da so guvernerjem provinc podelili nova pooblastila za izvajanje celovitega načrta za podporo preživetju in zagotavljanje prehranske varnosti. S temi ukrepi želi vlada decentralizirati odločanje in omogočiti hitrejši odziv na potrebe lokalnega prebivalstva, ki se spopada z gospodarskimi težavami. Ta prizadevanja so del širše strategije za zmanjšanje socialnih razlik v državi.

Iranski svet ministrov je uradno sprejel celovito uredbo, katere cilj je zagotavljanje prehranske varnosti, podpora preživetju gospodinjstev ter ohranjanje kupne moči končnih potrošnikov. Ukrep sledi predhodnim napovedim o pripravi sistemskih rešitev za stabilizacijo trga osnovnih dobrin v državi. Vlada s tem odloča o strateških mehanizmih, ki bodo omogočili lažji dostop do hrane in zmanjšali vpliv inflacije na najranljivejše sloje prebivalstva. Nova zakonodaja predvideva vzpostavitev posebnih jamstev za oskrbo s hrano in finančno zaščito družinskih proračunov. Po navedbah uradnih virov je cilj vlade vzpostaviti stabilen okvir, ki bo kljub gospodarskim pritiskom zagotavljal nemoteno preskrbo z osnovnimi živili. Uredba vključuje tudi ukrepe za neposredno podporo potrošnikom, s čimer želi Teheran preprečiti nadaljnji upad življenjskega standarda, ki ga povzročajo nihanja cen na trgu.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Iranska petrokemična podjetja so v skladu z novimi direktivami vlade in centralne banke uradno začela prodajati svoje devizne prihodke na drugem trgovalnem oknu (t.i. drugi dvorani) deviznega trga. Generalni sekretar združenja delodajalcev petrokemične industrije je potrdil, da se je prehod na nov sistem začel v ponedeljek, 15. januarja, ob 14. uri po lokalnem času. Ta ukrep zajema vsa petrokemična podjetja v državi, ki so pred tem tujo valuto ponujala v okviru prvega trgovalnega okna. Preusmeritev prodaje deviz v drugo trgovalno okno je del širše strategije iranskih oblasti za stabilizacijo domačega valutnega trga in zagotavljanje boljšega nadzora nad pretokom kapitala iz izvoza. Petrokemični sektor predstavlja enega ključnih virov tujih valut za iransko gospodarstvo, zato bo obsežna ponudba deviz na novem trgu neposredno vplivala na likvidnost in menjalni tečaj riala. Odločitev odraža prizadevanja države, da prilagodi svoje finančne mehanizme v okolju gospodarskih pritiskov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Svet za informiranje iranske vlade je napovedal korenito reformo sistema subvencioniranja osnovnih dobrin, ki vključuje ukinitev preferenčnega menjalnega tečaja za uvoz hrane in surovin. Po novem bodo sredstva, ki so bila prej namenjena uvoznikom, neposredno prenesena na gospodinjstva v obliki elektronskih bonov za nakup živil. Vlada namerava vsakemu posamezniku mesečno nameniti približno en milijon tomanov, kar naj bi po uradnih navedbah zagotovilo prehransko varnost in izboljšalo preživetje prebivalstva. Reforma pomeni prehod od subvencioniranja začetka dobavne verige k neposredni podpori končnim potrošnikom. Sredstva za osnovne dobrine se bodo odslej zagotavljala prek drugega trgovalnega okna na deviznem trgu, razlika v ceni pa se bo gospodinjstvom povrnila kot dobroimetje na njihovih računih za digitalne kupone. Ukrep sledi predhodnim napovedim o širitvi socialnih transferjev zaradi visokih stopenj inflacije in gospodarskih pritiskov v državi. Državni organi ob tem poudarjajo, da bodo nekateri prejemniki lahko deležni tudi enkratnih izplačil v višini do štirih milijonov tomanov, odvisno od socialnega statusa družine.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto, 3. januarja, ocenil, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi upravičene, hkrati pa je zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah je dialog z legitimnimi protestniki nujen, medtem ko se je z izgredniki, ki povzročajo nemire, nesmiselno pogovarjati. Khamenei je v javnem nagovoru poudaril, da morajo biti slednji ustrezno kaznovani oziroma postavljeni na svoje mesto. Izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom nezadovoljstva zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Čeprav vrhovni voditelj priznava stiske prebivalstva, oblasti vztrajno ločujejo med mirnimi demonstracijami in nasilnimi upori, ki jih pogosto pripisujejo tujim vplivom. S tem ko je Khamenei nekatere zahteve označil za pravične, skuša oblast verjetno pomiriti širšo javnost, hkrati pa opravičiti represivne ukrepe proti radikalnejšim elementom protestnega gibanja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi popolnoma upravičene, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem tistih, ki jih je označil za izgrednike. Demonstracije, ki so se v nedeljo začele kot izraz nezadovoljstva zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se medtem razširile v več kot dva ducata mest. Prvotni poudarek na življenjskih stroških se je v zadnjih dneh preobrazil v širše politično nezadovoljstvo, ki vključuje tudi študentsko populacijo in trgovce v prestolnici. Hamenej je v govoru ob šiitskem prazniku poudaril, da si predsednik države in visoki uradniki prizadevajo za rešitev težkih gospodarskih razmer v državi, ki jo močno omejujejo mednarodne sankcije. Kljub razumevanju za stiske prebivalstva je vrhovni voditelj napovedal oster odziv oblasti proti vsem, ki bi povzročali nerede ali ogrožali javni red. Napetosti v Iranu so se stopnjevale po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno zaostrili protesti, ki jih spodbuja vse globlja gospodarska kriza v državi. Prebivalci so se na ulice podali zaradi nevzdržnega naraščanja cen osnovnih življenjskih potrebščin in drastičnega upada življenjskega standarda, kar je povzročilo vsesplošno ogorčenje javnosti. Protestniki opozarjajo na neučinkovitost vladnih ukrepov pri obvladovanju inflacije in stabilizaciji nacionalne valute. Razmere so se v več mestih po državi sprevrgle v neposredne spopade s silami za zagotavljanje reda, saj državljani zahtevajo takojšnje sistemske spremembe in odgovornost političnega vrha za slabo gospodarsko vodenje države. Stopnjevanje napetosti kaže na naraščajoč razkorak med oblastjo in prebivalstvom, ki se spopada z revščino.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal opozorilo Teheranu, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, so se razširili po celotni državi. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb, kar nakazuje na začetek nasilnega zatiranja demonstracij. Trump je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bodo iranske sile začele streljati na mirne udeležence shodov. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale s trditvami, da proteste podpihujejo ZDA in Izrael, ter opozorile, da bi ameriško vmešavanje lahko destabiliziralo celotno regijo. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem celo zagrozil, da bi ameriške vojaške sile lahko postale legitimna tarča napadov v primeru neposrednega posredovanja.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Vrhovni verski dostojanstveniki v Teheranu so med petkovimi molitvami poudarili, da mora biti reševanje gospodarskih težav prebivalstva prednostna naloga iranskega sistema. Začasni imam Mohammad Javad Haj Ali Akbari je izpostavil, da se država zaveda težkih življenjskih pogojev državljanov, zato od uradnikov pričakuje večjo preglednost pri oblikovanju politik in hitrejše izpolnjevanje danih obljub. Po njegovih besedah je nujno, da se odgovorni neposredno in odkrito odzivajo na potrebe javnosti. Iransko vodstvo meni, da zunanji sovražniki države načrtno izkoriščajo gospodarske stiske za spodbujanje varnostnih kriz in notranje nestabilnosti. S pozivi k večji učinkovitosti vlade želijo preprečiti, da bi se socialno nezadovoljstvo sprevrglo v širše proteste ali ogrozilo nacionalno varnost. Poudarek na transparentnosti in odgovornosti nakazuje na poskus pomiritve javnosti v času povečanih gospodarskih pritiskov.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

V Iranu so med protesti proti zaostrenim gospodarskim razmeram izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo, ki so po navedbah lokalnih medijev terjali najmanj šest smrtnih žrtev. Nasilje se je razplamtelo po več dneh napetosti, ko so se prebivalci odpravili na ulice Teherana in drugih večjih mest, da bi izrazili nezadovoljstvo nad vztrajno gospodarsko krizo. Po poročanju tiskovne agencije Fars se je varnostna situacija močno poslabšala, ko so policijske enote poskušale razgnati množico s silo. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nezadovoljstva, ki se je začelo konec decembra zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute. Protesti so se sprva začeli kot mirno izražanje nezadovoljstva trgovcev in prebivalstva, vendar so se zaradi odsotnosti učinkovitih vladnih ukrepov in ostrega odziva represivnih organov hitro sprevrgli v smrtonosne nemire. Iranske oblasti so se spopadale z naraščajočim pritiskom, medtem ko so protestniki zahtevali sistemske spremembe vodenja gospodarstva.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Mohsen Hadžimirzaji, vodja kabineta iranskega predsednika Masuda Pezeškijana, je v uradni izjavi poudaril, da predsednik uživa popolno in neomajno zaupanje v vse člane svojega kabineta. Izjava je bila podana kot odziv na nedavne medijske interpretacije predsednikovih besed glede ministra za kmetijstvo, ki so v javnosti sprožile ugibanja o morebitnih razpokah znotraj vladne ekipe. Hadžimirzaji je pojasnil, da so tovrstna ugibanja neutemeljena in da vlada deluje usklajeno. Po besedah vodje kabineta se vlada pod vodstvom predsednika zavzeto trudi reševati težave državljanov, pri čemer je enotnost ministrskega zbora ključnega pomena za učinkovito izvajanje politik. Poudaril je, da predsednik neposredno podpira delo vseh resorjev in da ni nobenih dvomov o strokovnosti ali legitimnosti izbranih ministrov. Takšna javna zagotovila so v iranskem političnem prostoru pogosta v obdobjih, ko se vlada spopada z gospodarskimi pritiski ali kritikami v parlamentu, saj služijo kot instrument stabilizacije notranjepolitičnih razmer.

Iranska vlada je v torek ponudila možnost dialoga z demonstranti, medtem ko so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov razširili na več univerz po državi. Po poročanju poluradnih medijev so se študenti pridružili trgovcem in lastnikom trgovin na bazarjih, kar predstavlja tretji zaporedni dan nemirov, ki pretresajo državo. Protestni val se je sprva osredotočal na gospodarske težave, a se je hitro razširil v širše nezadovoljstvo z vladno politiko. Oblasti v Teheranu so se na stopnjevanje razmer odzvale s pozivom k pogovoru, vendar natančni pogoji ali oblika ponujenega dialoga niso bili podrobneje opredeljeni. Razmere ostajajo napete, saj se protesti krepijo v različnih delih države, vključno z glavnim mestom. Študentska gibanja so zgodovinsko igrala ključno vlogo pri političnih spremembah v Iranu, zato njihova vključitev v trenutne demonstracije pomeni pomembno zaostritev pritiska na trenutni režim.

Izvršni podpredsednik Irana je napovedal uvedbo novih ukrepov za zaščito življenjskega standarda državljanov, ki vključujejo razdeljevanje podpornih paketov za prvih sedem dohodkovnih razredov. Odločitev vlade sledi strategiji, po kateri morajo biti vse spremembe v zvezi z deviznim tečajem povezane z ustreznimi socialnimi transferji za prebivalstvo. Ukrepi so usmerjeni v ublažitev gospodarskih pritiskov na najširši krog prebivalstva, ki ga visoka inflacija in nihanje vrednosti nacionalne valute najbolj prizadeneta. Vlada pod vodstvom predsednikovega kabineta je poudarila, da bodo ti socialni paketi zagotovili osnovno varnost v obdobju gospodarskih prilagoditev. Pomoč bo vključevala bodisi finančna sredstva bodisi neposredno blagovno pomoč, s čimer želijo oblasti preprečiti nadaljnji upad kupne moči srednjega in nižjega razreda. Napovedani ukrepi so del širšega prizadevanja države za stabilizacijo domačega trga in zagotavljanje socialnega miru v luči zunanjih gospodarskih sankcij in notranjih finančnih izzivov.

Podpredsednik Irana za izvršne zadeve Mohammad Jafar Ghaempanah je na srečanju z vodstvom bank v provinci Teheran poudaril, da vlada ne bo več tolerirala finančne nediscipline v bančnem sektorju. Po njegovih besedah v trenutni administraciji ni prostora za popustljivost do institucij, ki kršijo pravila poslovanja in s tem neposredno vplivajo na gospodarsko stabilnost države. Izpostavljena je bila negativna vloga bank pri nenadzorovanem povečevanju količine denarja v obtoku, kar predstavlja ključen dejavnik za naraščanje inflacije v Iranu. Vlada namerava z ostrejšim nadzorom in sankcioniranjem samovoljnega ravnanja finančnih institucij omejiti likvidnostne pritiske, ki spodkopavajo kupno moč prebivalstva in ovirajo gospodarsko okrevanje.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Iranski minister za komunikacije Sattar Hashemi je izjavil, da več kot 80 odstotkov prebivalstva Irana uporablja programe za zaobid spletne cenzure (VPN), kar povzroča resne varnostne težave za državo. Po njegovih besedah se vlada pod vodstvom predsednika Masouda Pezeshkiana zavzema za odpravo spletnih omejitev, vendar se pri tem spopada z močnim odporom različnih interesnih skupin, ki si prizadevajo za ohranitev trenutnega stanja. Minister je poudaril, da razširjena uporaba teh orodij prinaša protivarstvene posledice, saj država nima nadzora nad pretokom podatkov, hkrati pa so uporabniki izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Hashemi je dodal, da so omejitve v preteklosti temeljile na varnostnih premislekih, vendar so danes prav te omejitve postale vir novih tveganj. Vlada namerava vprašanje cenzure obravnavati na prihajajočih sejah Sveta za kibernetski prostor, kjer bodo skušali najti rešitev za zmanjšanje odvisnosti od nepreverjenih programov.

Člani iranske vlade pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana so se v sredo, 31. decembra 2025, zbrali na redni seji v prostorih predsedstva. Po končanem srečanju so ministri in drugi visoki predstavniki kabineta stopili pred novinarje v dvorišču predsedniške palače, kjer so podali izjave o aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih. Dogodek je zaznamovala tudi prva uradna udeležba Abdolnaserja Hemmatija v vlogi novega guvernerja centralne banke, ki je s svojimi nastopi pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Srečanje predstavlja nadaljevanje redne komunikacijske strategije štirinajste iranske vlade, ki si prizadeva za večjo preglednost delovanja izvršilne oblasti. Ministri so v daljšem pogovoru z novinarji pojasnjevali sprejete odločitve s seje, ki so se nanašale na tekoče vladne projekte in odzive na gospodarske izzive v državi. Prisotnost ključnih resorjev na tiskovni konferenci po seji vlade nakazuje na poskus stabilizacije političnega komuniciranja v obdobju povečanih regionalnih in notranjih pritiskov.