Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto, 3. januarja, ocenil, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi upravičene, hkrati pa je zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah je dialog z legitimnimi protestniki nujen, medtem ko se je z izgredniki, ki povzročajo nemire, nesmiselno pogovarjati. Khamenei je v javnem nagovoru poudaril, da morajo biti slednji ustrezno kaznovani oziroma postavljeni na svoje mesto. Izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom nezadovoljstva zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Čeprav vrhovni voditelj priznava stiske prebivalstva, oblasti vztrajno ločujejo med mirnimi demonstracijami in nasilnimi upori, ki jih pogosto pripisujejo tujim vplivom. S tem ko je Khamenei nekatere zahteve označil za pravične, skuša oblast verjetno pomiriti širšo javnost, hkrati pa opravičiti represivne ukrepe proti radikalnejšim elementom protestnega gibanja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi popolnoma upravičene, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem tistih, ki jih je označil za izgrednike. Demonstracije, ki so se v nedeljo začele kot izraz nezadovoljstva zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se medtem razširile v več kot dva ducata mest. Prvotni poudarek na življenjskih stroških se je v zadnjih dneh preobrazil v širše politično nezadovoljstvo, ki vključuje tudi študentsko populacijo in trgovce v prestolnici. Hamenej je v govoru ob šiitskem prazniku poudaril, da si predsednik države in visoki uradniki prizadevajo za rešitev težkih gospodarskih razmer v državi, ki jo močno omejujejo mednarodne sankcije. Kljub razumevanju za stiske prebivalstva je vrhovni voditelj napovedal oster odziv oblasti proti vsem, ki bi povzročali nerede ali ogrožali javni red. Napetosti v Iranu so se stopnjevale po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno zaostrili protesti, ki jih spodbuja vse globlja gospodarska kriza v državi. Prebivalci so se na ulice podali zaradi nevzdržnega naraščanja cen osnovnih življenjskih potrebščin in drastičnega upada življenjskega standarda, kar je povzročilo vsesplošno ogorčenje javnosti. Protestniki opozarjajo na neučinkovitost vladnih ukrepov pri obvladovanju inflacije in stabilizaciji nacionalne valute. Razmere so se v več mestih po državi sprevrgle v neposredne spopade s silami za zagotavljanje reda, saj državljani zahtevajo takojšnje sistemske spremembe in odgovornost političnega vrha za slabo gospodarsko vodenje države. Stopnjevanje napetosti kaže na naraščajoč razkorak med oblastjo in prebivalstvom, ki se spopada z revščino.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal opozorilo Teheranu, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, so se razširili po celotni državi. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb, kar nakazuje na začetek nasilnega zatiranja demonstracij. Trump je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bodo iranske sile začele streljati na mirne udeležence shodov. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale s trditvami, da proteste podpihujejo ZDA in Izrael, ter opozorile, da bi ameriško vmešavanje lahko destabiliziralo celotno regijo. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem celo zagrozil, da bi ameriške vojaške sile lahko postale legitimna tarča napadov v primeru neposrednega posredovanja.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Vrhovni verski dostojanstveniki v Teheranu so med petkovimi molitvami poudarili, da mora biti reševanje gospodarskih težav prebivalstva prednostna naloga iranskega sistema. Začasni imam Mohammad Javad Haj Ali Akbari je izpostavil, da se država zaveda težkih življenjskih pogojev državljanov, zato od uradnikov pričakuje večjo preglednost pri oblikovanju politik in hitrejše izpolnjevanje danih obljub. Po njegovih besedah je nujno, da se odgovorni neposredno in odkrito odzivajo na potrebe javnosti. Iransko vodstvo meni, da zunanji sovražniki države načrtno izkoriščajo gospodarske stiske za spodbujanje varnostnih kriz in notranje nestabilnosti. S pozivi k večji učinkovitosti vlade želijo preprečiti, da bi se socialno nezadovoljstvo sprevrglo v širše proteste ali ogrozilo nacionalno varnost. Poudarek na transparentnosti in odgovornosti nakazuje na poskus pomiritve javnosti v času povečanih gospodarskih pritiskov.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

V Iranu so med protesti proti zaostrenim gospodarskim razmeram izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo, ki so po navedbah lokalnih medijev terjali najmanj šest smrtnih žrtev. Nasilje se je razplamtelo po več dneh napetosti, ko so se prebivalci odpravili na ulice Teherana in drugih večjih mest, da bi izrazili nezadovoljstvo nad vztrajno gospodarsko krizo. Po poročanju tiskovne agencije Fars se je varnostna situacija močno poslabšala, ko so policijske enote poskušale razgnati množico s silo. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nezadovoljstva, ki se je začelo konec decembra zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute. Protesti so se sprva začeli kot mirno izražanje nezadovoljstva trgovcev in prebivalstva, vendar so se zaradi odsotnosti učinkovitih vladnih ukrepov in ostrega odziva represivnih organov hitro sprevrgli v smrtonosne nemire. Iranske oblasti so se spopadale z naraščajočim pritiskom, medtem ko so protestniki zahtevali sistemske spremembe vodenja gospodarstva.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Mohsen Hadžimirzaji, vodja kabineta iranskega predsednika Masuda Pezeškijana, je v uradni izjavi poudaril, da predsednik uživa popolno in neomajno zaupanje v vse člane svojega kabineta. Izjava je bila podana kot odziv na nedavne medijske interpretacije predsednikovih besed glede ministra za kmetijstvo, ki so v javnosti sprožile ugibanja o morebitnih razpokah znotraj vladne ekipe. Hadžimirzaji je pojasnil, da so tovrstna ugibanja neutemeljena in da vlada deluje usklajeno. Po besedah vodje kabineta se vlada pod vodstvom predsednika zavzeto trudi reševati težave državljanov, pri čemer je enotnost ministrskega zbora ključnega pomena za učinkovito izvajanje politik. Poudaril je, da predsednik neposredno podpira delo vseh resorjev in da ni nobenih dvomov o strokovnosti ali legitimnosti izbranih ministrov. Takšna javna zagotovila so v iranskem političnem prostoru pogosta v obdobjih, ko se vlada spopada z gospodarskimi pritiski ali kritikami v parlamentu, saj služijo kot instrument stabilizacije notranjepolitičnih razmer.

Iranska vlada je v torek ponudila možnost dialoga z demonstranti, medtem ko so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov razširili na več univerz po državi. Po poročanju poluradnih medijev so se študenti pridružili trgovcem in lastnikom trgovin na bazarjih, kar predstavlja tretji zaporedni dan nemirov, ki pretresajo državo. Protestni val se je sprva osredotočal na gospodarske težave, a se je hitro razširil v širše nezadovoljstvo z vladno politiko. Oblasti v Teheranu so se na stopnjevanje razmer odzvale s pozivom k pogovoru, vendar natančni pogoji ali oblika ponujenega dialoga niso bili podrobneje opredeljeni. Razmere ostajajo napete, saj se protesti krepijo v različnih delih države, vključno z glavnim mestom. Študentska gibanja so zgodovinsko igrala ključno vlogo pri političnih spremembah v Iranu, zato njihova vključitev v trenutne demonstracije pomeni pomembno zaostritev pritiska na trenutni režim.

Izvršni podpredsednik Irana je napovedal uvedbo novih ukrepov za zaščito življenjskega standarda državljanov, ki vključujejo razdeljevanje podpornih paketov za prvih sedem dohodkovnih razredov. Odločitev vlade sledi strategiji, po kateri morajo biti vse spremembe v zvezi z deviznim tečajem povezane z ustreznimi socialnimi transferji za prebivalstvo. Ukrepi so usmerjeni v ublažitev gospodarskih pritiskov na najširši krog prebivalstva, ki ga visoka inflacija in nihanje vrednosti nacionalne valute najbolj prizadeneta. Vlada pod vodstvom predsednikovega kabineta je poudarila, da bodo ti socialni paketi zagotovili osnovno varnost v obdobju gospodarskih prilagoditev. Pomoč bo vključevala bodisi finančna sredstva bodisi neposredno blagovno pomoč, s čimer želijo oblasti preprečiti nadaljnji upad kupne moči srednjega in nižjega razreda. Napovedani ukrepi so del širšega prizadevanja države za stabilizacijo domačega trga in zagotavljanje socialnega miru v luči zunanjih gospodarskih sankcij in notranjih finančnih izzivov.

Podpredsednik Irana za izvršne zadeve Mohammad Jafar Ghaempanah je na srečanju z vodstvom bank v provinci Teheran poudaril, da vlada ne bo več tolerirala finančne nediscipline v bančnem sektorju. Po njegovih besedah v trenutni administraciji ni prostora za popustljivost do institucij, ki kršijo pravila poslovanja in s tem neposredno vplivajo na gospodarsko stabilnost države. Izpostavljena je bila negativna vloga bank pri nenadzorovanem povečevanju količine denarja v obtoku, kar predstavlja ključen dejavnik za naraščanje inflacije v Iranu. Vlada namerava z ostrejšim nadzorom in sankcioniranjem samovoljnega ravnanja finančnih institucij omejiti likvidnostne pritiske, ki spodkopavajo kupno moč prebivalstva in ovirajo gospodarsko okrevanje.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Iranski minister za komunikacije Sattar Hashemi je izjavil, da več kot 80 odstotkov prebivalstva Irana uporablja programe za zaobid spletne cenzure (VPN), kar povzroča resne varnostne težave za državo. Po njegovih besedah se vlada pod vodstvom predsednika Masouda Pezeshkiana zavzema za odpravo spletnih omejitev, vendar se pri tem spopada z močnim odporom različnih interesnih skupin, ki si prizadevajo za ohranitev trenutnega stanja. Minister je poudaril, da razširjena uporaba teh orodij prinaša protivarstvene posledice, saj država nima nadzora nad pretokom podatkov, hkrati pa so uporabniki izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Hashemi je dodal, da so omejitve v preteklosti temeljile na varnostnih premislekih, vendar so danes prav te omejitve postale vir novih tveganj. Vlada namerava vprašanje cenzure obravnavati na prihajajočih sejah Sveta za kibernetski prostor, kjer bodo skušali najti rešitev za zmanjšanje odvisnosti od nepreverjenih programov.

Člani iranske vlade pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana so se v sredo, 31. decembra 2025, zbrali na redni seji v prostorih predsedstva. Po končanem srečanju so ministri in drugi visoki predstavniki kabineta stopili pred novinarje v dvorišču predsedniške palače, kjer so podali izjave o aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih. Dogodek je zaznamovala tudi prva uradna udeležba Abdolnaserja Hemmatija v vlogi novega guvernerja centralne banke, ki je s svojimi nastopi pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Srečanje predstavlja nadaljevanje redne komunikacijske strategije štirinajste iranske vlade, ki si prizadeva za večjo preglednost delovanja izvršilne oblasti. Ministri so v daljšem pogovoru z novinarji pojasnjevali sprejete odločitve s seje, ki so se nanašale na tekoče vladne projekte in odzive na gospodarske izzive v državi. Prisotnost ključnih resorjev na tiskovni konferenci po seji vlade nakazuje na poskus stabilizacije političnega komuniciranja v obdobju povečanih regionalnih in notranjih pritiskov.

Iranska ministrica za ceste in urbanizem Farzaneh Sadegh je sporočila, da je vlada uradno odobrila poplačilo dolgov države do voznikev tovornjakov in prevoznikov. Gre za pomemben korak pri reševanju dolgotrajnih finančnih obveznosti, ki jih ima država do zasebnega transportnega sektorja. Po besedah ministrice bo odobritev teh sredstev omogočila stabilizacijo razmer v panogi, ki je bila v preteklosti podvržena stavkam in nezadovoljstvu zaradi zamud pri plačilih. Sredstva bodo namenjena poplačilu zaostalih obveznosti za opravljene storitve, s čimer želi vlada izboljšati pogoje dela v strateškem sektorju logistike. Odločitev sledi daljšemu obdobju pogajanj med predstavniki prevoznikov in vladnimi organi, saj so vozniki zahtevali pravično nadomestilo za naraščajoče stroške vzdrževanja vozil in goriva. Ukrep velja za ključen korak v prizadevanjih nove vladne ekipe za zmanjšanje gospodarskih trenj v državi.

Tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohajerani je sporočila, da je vlada na nedavni seji potrdila osnutek nove uredbe o zagotavljanju prehranske varnosti in preživetja prebivalstva. Ukrep je bil sprejet v luči prizadevanj države, da stabilizira oskrbo z osnovnimi živili in zaščiti življenjski standard državljanov. Po navedbah predstavnice vlade je glavni cilj te zakonodaje vzpostavitev trdnega okvira, ki bo omogočil neprekinjeno dobavo hrane in preprečil morebitna pomanjkanja v prihodnje. Podrobnosti o konkretnih mehanizmih in finančnih sredstvih, ki bodo namenjena izvajanju te uredbe, javnosti še niso bile v celoti razkrite, vendar sprejetje splošnih načel nakazuje na prednostno obravnavo kmetijskega in distribucijskega sektorja s strani vlade.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni in spontani protesti, ki jih je sprožila drastična podražitev osnovnih življenjskih potrebščin. Gibanje se je začelo v nedeljo, 28. decembra, ko so na ulice najprej stopili trgovci, kmalu pa so se jim pridružili tudi študenti v Teheranu in drugih večjih mestih. Protestniki opozarjajo na nevzdržne gospodarske razmere, saj je stopnja inflacije v državi dosegla 52 odstotkov, kar je močno otežilo preživetje prebivalstva. Iranske oblasti so se na nezadovoljstvo odzvale z namestitvijo enot posebne policije po vsej državi, saj se bojijo morebitnih izgredov. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom vladni predstavniki trdijo, da razumejo stisko državljanov in da so pripravljeni prisluhniti njihovim zahtevam. Gospodarska kriza v Iranu je dodatno poglobljena zaradi mednarodnih sankcij, ki močno omejujejo zunanjo trgovino in slabijo domačo valuto, kar vodi v kronično pomanjkanje in hiperinflacijo.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Iranska vlada je po prejemu široke podpore bančnih strokovnjakov za novega guvernerja centralne banke Islamske republike Iran imenovala Abdolnaserja Hematija. Tiskovna predstavnica vlade je pojasnila, da je Hemati v postopku izbire prejel najvišjo oceno s strani stroke, njegovo imenovanje pa je nato z glasovanjem potrdila še vlada. Njegov mandat bo po napovedih usmerjen v tri ključne prednostne naloge, s katerimi se spopada tamkajšnje gospodarstvo. Na vrhu seznama nalog novega guvernerja so brzdanje visoke inflacije, stabilizacija deviznega tečaja iranskega riala in reševanje neravnovesij v bančnem sektorju. Hemati, ki velja za izkušenega ekonomista, prevzema vodenje institucije v času, ko se država trudi stabilizirati finančni trg pod pritiskom mednarodnih sankcij in notranjih gospodarskih izzivov. Njegovo imenovanje velja za strokovno odločitev, ki naj bi povrnila zaupanje v iranski finančni sistem.

V Iranu so že tretji zaporedni dan potekali obsežni protesti in stavke, ki jih je sprožil zgodovinski padec vrednosti nacionalne valute. Prebivalci v Teheranu in drugih večjih mestih so izrazili ostro nezadovoljstvo nad nevzdržnim gospodarskim stanjem in naraščajočo inflacijo, ki drastično zmanjšuje kupno moč prebivalstva. Protesti, ki so se razširili po celotni državi, so ustavili delo v številnih trgovinah in poslovnih centrih, saj se trgovci spopadajo z nepredvidljivimi cenami in pomanjkanjem stabilnosti na trgu. Valutna kriza in posledična devalvacija sta povzročili val ogorčenja, ki se je hitro sprevrgel v ulične demonstracije. Protestniki zahtevajo nujne vladne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva in ustavitev padanja življenjskega standarda. Aktualno dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so državo zajeli ob koncu leta 2025, ko je vlada kljub pozivom k dialogu neuspešno poskušala pomiriti nezadovoljne državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj gospodarski pritiski ne popuščajo.

Iranska vlada je uradno demantirala poročila, ki so se v zadnjih dneh pojavila v nekaterih medijih glede novega kroga registracij za tiste, ki so bili predhodno izključeni iz sheme delnic družbene pravičnosti (Saham-e Edalat). Oblasti so pojasnile, da trenutno ni načrtovanih nobenih novih postopkov za vpis zamudnikov, kar je v nasprotju s številnimi napačnimi interpretacijami, ki so se razširile v javnosti. Po uradnih navedbah so objavljene informacije o domnevnih novih registracijah neresnične. Vlada poudarja, da se vsi postopki glede dividend in lastniških deležev izvajajo po že vzpostavljenih protokolih, kar pomeni, da prebivalci ne smejo nasedati nepreverjenim novicam o domnevnih ugodnostih ali zahtevah po novih prijavah. Cilj te razjasnitve je preprečiti morebitne zmedo in finančne prevare, ki bi lahko izhajale iz dezinformacij.

Iranska vlada je v sodelovanju s parlamentarnim odborom za proračun sprejela odločitev o znatnem povišanju plač javnih uslužbencev za prihodnje leto. Po navedbah tiskovnega predstavnika komisije za usklajevanje se bodo plače v povprečju zvišale za 30 odstotkov, pri čemer bo največji poudarek na izboljšanju položaja tistih z najnižjimi prejemki. Za zaposlene z najnižjimi dohodki je predvideno povišanje v višini 43 odstotkov, medtem ko se bodo najvišje plače v javnem sektorju povečale za 20 odstotkov. Ta ukrep prihaja v času, ko se država spopada z visoko inflacijo in gospodarskimi pritiski. Člani proračunske komisije so poudarili, da je bila odločitev o asimetričnem povišanju nujna za zaščito kupne moči socialno najšibkejših slojev prebivalstva. Končni predlog proračuna, ki vključuje te spremembe, bo v kratkem predložen v končno potrditev parlamentu, s čimer želijo oblasti stabilizirati socialne razmere v državi.

Iranska vlada je po najobsežnejših protestih v zadnjih treh letih pozvala k dialogu z voditelji demonstracij, ki jih je sprožil strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda. Protesti so se začeli v nedeljo, ko je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost glede na ameriški dolar, kar je trgovce v središču Teherana prisililo k zaprtju trgovin. Nemiri so se hitro razširili iz prestolnice v druga večja mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, demonstracijam pa so se pridružili tudi študenti univerze Amirkabir. Predsednik države je pozval k upoštevanju legitimnih zahtev protestnikov, medtem ko se država spopada z visoko inflacijo in sesutjem valute. Na ulicah nekaterih mest so zabeležili spopade med protestniki in policijskimi enotami za obvladovanje izgredov, ki so uporabile solzivec. Trenutno dogajanje je neposredno povezano z nestabilnostjo na vrhu finančnih institucij in nezaupanjem v monetarno politiko države, kar je v preteklih dneh že povzročilo ugibanja o menjavah v vodstvu centralne banke.

V Teheranu in več drugih iranskih mestih so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti, na katerih so trgovci in drugi prebivalci izrazili nezadovoljstvo zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov. Glavni povod za nemire je strmo padanje vrednosti državne valute in hiperinflacija, ki močno spodkopavata kupno moč prebivalstva. Protestniki so na ulicah zahtevali nujne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, ki ga že dlje časa hromijo strukturne težave. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na dogajanje odzval s pozivom vladi, naj prisluhne zahtevam državljanov in naslovi njihove stiske. Pezeškian se je zavzel za pospešitev reform bančnega sistema, ki bi po njegovih ocenah lahko pripomogle k ohranitvi vrednosti valute. Kljub napovedim o ukrepih ostaja vprašanje, kako hitro lahko vlada omeji inflacijske pritiske v državi, kjer so gospodarske težave tesno prepletene z mednarodno izolacijo.

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

V iranski prestolnici Teheran so se drugi dan zapored odvijali protesti, med katerimi so trgovci v znak nezadovoljstva nad kritičnim gospodarskim stanjem zaprli svoje trgovine. Glavni razlog za nezadovoljstvo je drastično razvrednotenje iranskega riala, ki je na črnem trgu dosegel rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar, kar je skoraj podvojitev vrednosti v primerjavi s preteklim letom. Zaradi kronične devalvacije valute se država sooča s hiperinflacijo, ki povzroča nenadne in ekstremne skoke cen osnovnih življenjskih potrebščin. Demonstranti so se zbrali v okolici osrednjih bazarjev in od vlade zahtevali takojšnje ukrepanje za stabilizacijo menjalnih tečajev ter vzpostavitev jasne gospodarske strategije. Trenutna negotovost je povsem ohromila prodajo uvoženih dobrin, saj se trgovci in kupci zaradi nepredvidljivih cen izogibajo transakcijam. Gospodarska kriza v Iranu se dodatno poglablja pod težo zahodnih sankcij, kar vodi v vse večjo nestabilnost in socialne nemire v državi.

Iranski minister za gospodarstvo je razkril podrobnosti o 17 ukrepih vlade za nadzor trga valut, ki vključujejo intervencijo centralne banke preko druge dvorane, vzpostavitev valutnih skladov in izdajo obveznic Murabaha.

Zaradi skrbi glede gospodarskih vprašanj naj bi iranska vlada razmišljala o zamenjavi guvernerja centralne banke ali njegovega namestnika, ki je odgovoren za devizne posle. Predsednik naj bi aktivno spremljal gospodarske razmere.

Poslanec iz Teherana je v iranskem parlamentu opozoril, da pravosodje in vlada nista predložila poročila o izvajanju zakona o transparentnosti. Vendar pa je pravosodje sporočilo, da je že dvakrat poslalo poročilo parlamentarni komisiji.

V predlogu proračuna za leto 1405 je predvideno 20-odstotno povečanje plač zaposlenih in upokojencev, pri čemer bo minimalna pokojnina znašala 14 milijonov tomanov. Določen je bil tudi mesečni prag 40 milijonov tomanov za oprostitev plačila davka na dohodek za zaposlene v državni upravi in upokojence, kar na letni ravni znaša 480 milijonov tomanov. Prihodki od davkov naj bi se povečali za 62 odstotkov na 2.961 bilijonov tomanov, kar predstavlja rast davčnih prihodkov za 50 odstotkov.

Iranska vlada je spremenila dele uredbe o bencinu, da bi pojasnila odločanje delovne skupine in oblikovanje cen goriva v izrednih razmerah.

Iranski prvi podpredsednik je na srečanju s prvim podpredsednikom pravosodja izjavil, da si vlada s sodelovanjem in posvetovanjem z drugimi vejami oblasti prizadeva rešiti gospodarske težave in premagati gospodarsko vojno, ki jo vodijo sovražniki.

Iranska vlada je pohvalila podjetje za rafiniranje in distribucijo (Palajesh va Pakhsh) zaradi uspešne izvedbe tridelnega sistema cen bencina, neprekinjene oskrbe z gorivom med 12-dnevno vojno in zagotavljanja kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla za elektrarne.

Vodja vladne službe za informiranje je zanikal govorice o odstopu iranskega ministra za nafto.

Objavljene so bile cene dolarja, evra in drugih valut na trgu.

Iranski predsednik je izjavil, da bodo prihodki od načrtovanih reform cen goriv v celoti namenjeni izboljšanju življenjskega standarda prebivalstva in ne smejo biti uporabljeni za financiranje drugih vladnih sektorjev.