Iranski predsednik Masoud Pezeškian je v televizijskem nagovoru napovedal korenite reforme oslabljenega iranskega gospodarstva in poudaril, da je njegova vlada pripravljena prisluhniti zahtevam državljanov. Izjava prihaja po dveh tednih vse bolj nasilnih protivladnih protestov, ki so zajeli celotno državo. Pezeškian je v nedeljskem intervjuju ubral spravljiv ton in dejal, da je njegova administracija odločena rešiti nakopičene ekonomske težave, ki so sprožile val nezadovoljstva. Kljub predsednikovi pripravljenosti na dialog razmere v Iranu ostajajo napete, saj so protesti v zadnjih dneh prerasli v odkrite spopade z varnostnimi silami. Glavni razlogi za nemire so visoka inflacija, visoka stopnja brezposelnosti in padajoč življenjski standard, kar prebivalci pripisujejo predvsem napačnemu upravljanju države in mednarodnim sankcijam. Vlada se nahaja pod velikim pritiskom, saj mora hkrati obvladovati proteste in poiskati učinkovite rešitve za gospodarsko stabilizacijo. Napovedani ukrepi vključujejo prestrukturiranje ključnih gospodarskih sektorjev, vendar analitiki opozarjajo, da bodo korenite spremembe težko izvedljive brez širšega političnega soglasja in morebitne ublažitve mednarodne osamitve. Predsednik je priznal težave državljanov, a obenem pozval k miru in stabilnosti, ki sta po njegovem mnenju nujna pogoja za izvedbo kakršnih koli reform.

V Iranu so se protivladni protesti, ki trajajo že tretji teden, močno zaostrili in po navedbah nevladnih organizacij zahtevali skoraj dvesto smrtnih žrtev. Skupine za človekove pravice poročajo, da je bilo v zadnjih dveh tednih ubitih najmanj 192 protestnikov, medtem ko se demonstracije kljub neposrednim grožnjam z usmrtitvijo za disidente še naprej širijo po državi. Nasilje nad udeleženci protestov se stopnjuje, saj varnostne sile uporabljajo smrtonosna sredstva za zatiranje nemirov. Po podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) število žrtev in aretacij vztrajno narašča, saj oblasti skušajo s silo vzpostaviti red. Razmere so se od začetka januarja, ko je bilo potrjenih 35 mrtvih, dramatično poslabšale. Mednarodne organizacije opozarjajo na kritično stanje na področju človekovih pravic v državi, saj lokalni viri poročajo o naraščajočem številu žrtev v večjih mestih. Kljub napovedim o strožjih kaznih za nasprotnike režima protestniki ne popuščajo, kar nakazuje na globoko politično in družbeno krizo v islamski republiki.

Ameriški senator Lindsey Graham je v luči stopnjevanja nasilja v Iranu predsednika Donalda Trumpa javno pozval k vojaški odstranitvi iranskega vrhovnega vodstva. Graham je iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja označil za sodobnega Hitlerja in verskega nacista ter poudaril, da bi morale Združene države Amerike končati vladavino režima, ki pobija lastne državljane. Njegov poziv sledi poročilom o enem najbolj krvavih zatiranj protestov v zgodovini islamske republike, v katerem so iranske oblasti v preteklem koncu tedna po dostopnih podatkih ubile več kot 500 protestnikov. Bela hiša trenutno preučuje nabor vojaških možnosti, ki vključujejo natančne zračne napade na ključno infrastrukturo režima in izvedbo kibernetskih operacij. Trump je že pred časom stopnjeval retoriko proti Teheranu in napovedal povračilne ukrepe, če se nasilje nad mirnimi protestniki ne bo končalo. Senator Graham je pri tem povlekel vzporednico z nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, kjer je bil z oblasti odstranjen Nicolás Maduro, ter izrazil prepričanje, da bi podoben ukrep v Iranu ustavil državno sponzoriranje terorizma na Bližnjem vzhodu. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ameriška administracija dogajanje v Iranu interpretira kot priložnost za korenite politične spremembe v regiji. Medtem ko Graham Trumpa označuje za sodobnega Ronalda Reagana, se mednarodna skupnost spopada z vprašanjem legitimnosti morebitnega neposrednega vojaškega posredovanja. Razmere v Teheranu ostajajo nestabilne, število žrtev med civilisti pa še naprej narašča, kar povečuje pritisk na Washington za takojšnje ukrepanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči krvavih protivladnih protestov v Iranu začel preučevati vrsto potencialnih vojaških možnosti za posredovanje v tej državi. Po poročanju televizijske mreže CNN so ameriške varnostne agencije že začele pripravljati operativne načrte, ki bi jih predsednik lahko uporabil, če se bo iranski režim odločil za uporabo smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu. Trump naj bi resno razmišljal o uresničitvi svojih nedavnih groženj z napadi na iranski režim, če se nasilje nad protestniki ne bo končalo. Uradniki iz različnih vladnih agencij so bili vključeni v pripravo strategij, ki vključujejo različne stopnje vojaškega pritiska. Za prihodnji teden, predvidoma v torek, so že načrtovani formalni sestanki, na katerih se bo Trump sestal z najvišjimi predstavniki za nacionalno varnost. Na teh srečanjih bodo podrobneje razpravljali o nadaljnjih korakih in morebitni izvedbi selektivnih vojaških operacij, namenjenih zaščiti protestnikov in omejevanju moči teheranskih oblasti. Napovedi o morebitnem vojaškem posredovanju so že povzročile odzive na svetovnih trgih, kjer se je cena surove nafte tipa WTI (West Texas Intermediate) zvišala za skoraj odstotek. Investitorji pozorno spremljajo dogajanje na Bližnjem vzhodu, saj bi kakršen koli neposreden spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom lahko povzročil resne motnje v oskrbi z energenti. Situacija ostaja napeta, medtem ko se v Iranu šesti zaporedni dan nadaljujejo množični protesti zaradi gospodarskih težav in omejevanja svoboščin.

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki od leta 1979 živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je pozval predsednika Donalda Trumpa k tesnejšemu sodelovanju z iranskim ljudstvom in opozicijo za dokončno odstranitev teokratskega režima v Teheranu. Pahlavi je v seriji pogovorov za ameriške medije poudaril, da je za stabilnost regije ključno »odsekati glavo kači«, s čimer se je zavzel za odločnejšo podporo trenutnim protestom, ki pretresajo državo. Njegov poziv prihaja v času, ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja. Pretekli teden so Iran zajeli množični protivladni protesti, ki so terjali številna življenja in povzročili napetosti v mednarodni skupnosti. Pahlavi se v tem kontekstu predstavlja kot osrednja figura za vodenje prehodnega obdobja proti demokratični ureditvi, vendar kritiki opozarjajo na njegov morebitni oportunizem in nejasno vlogo v prihodnji iranski politiki. Kljub temu prestolonaslednik meni, da so protestniki opogumljeni zaradi ostre retorike Washingtona in pričakujejo konkretno pomoč pri preobrazbi države. Dogajanje dodatno zapletajo nedavne odločitve ameriške administracije glede deportacij iranskih državljanov, kar kaže na kompleksne diplomatske odnose med državama. Medtem ko Pahlavi vabi Trumpa k partnerstvu za svobodo Irana, se kritiki sprašujejo o legitimnosti nekdanje monarhije v sodobnem družbenem uporu. Pahlavi ostaja optimističen in poudarja, da je trenutni trenutek zgodovinska priložnost za vzpostavitev trajnih vezi med Washingtonom in novo iransko oblastjo.

Število žrtev med dolgotrajnimi protivladnimi protesti v Iranu se je po navedbah nevladnih organizacij povzpelo na več kot 500, medtem ko je bilo pridržanih že več kot 10.000 ljudi. Med ubitimi so po poročanju tujih medijev tudi študenti in nogometni sodniki, kar dodatno zaostruje napetosti v državi. Ameriška skupina za človekove pravice opozarja, da se represija stopnjuje, saj vlada na ulice pošilja varnostne sile in hkrati organizira množična provladna zborovanja, s katerimi želi pokazati enotnost naroda. Kljub nasilnemu zatiranju se demonstracije ne umirjajo, nekatere ocene nevladnih organizacij pa kažejo celo na število žrtev, ki presega 600. Val aretacij je zajel širok spekter civilne družbe, od aktivistov do naključnih udeleževcev. Iranske oblasti vztrajajo pri trdi liniji, kar mednarodna skupnost obsoja kot kršenje osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih desetletjih. Protesti, ki so se začeli kot odziv na določene družbene omejitve, so prerasli v širše gibanje proti vladajoči strukturi. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih, število aretiranih pa še naprej strmo narašča.

Teheran je v ponedeljek uradno potrdil, da ohranja diplomatsko komunikacijo z Združenimi državami Amerike. Do vzpostavitve stikov prihaja v času, ko ameriški predsednik Donald Trump napoveduje možnost ostrega odziva in celo vojaškega posredovanja zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu. Trenutni nemiri po ocenah analitikov predstavljajo eno najresnejših groženj iranskemu verskemu vrhu od islamske revolucije leta 1979. Kljub zaostreni retoriki predsednika Trumpa, ki je prek družbenih omrežij opozoril, da so ZDA vojaško pripravljene na odgovor, iranske oblasti trdijo, da znotraj njihove vlade in vojske ne prihaja do razkolov. Washington pozorno spremlja razmere, saj poročila o smrtnih žrtvah med protestniki stopnjujejo mednarodni pritisk na Teheran. Napetosti so se še dodatno poglobile po Trumpovih napovedih o blokadi morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Diplomatski viri poročajo o tajnih stikih med državama, s katerimi poskušajo preprečiti neposreden vojaški spopad. Medtem ko Washington poudarja zaščito pravic protestnikov, Teheran opozarja, da bi vsakršno ameriško vmešavanje destabiliziralo širšo bližnjevzhodno regijo. Položaj ostaja negotov, saj so ZDA v preteklosti že dokazale pripravljenost na uporabo gospodarskih in vojaških sredstev za dosego svojih ciljev v regiji.

Protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik Trump pa je povečal pritisk na državo. Število smrtnih žrtev protestov se je povečalo. Reza Pahlavi, sin nekdanjega šaha, ki živi v izgnanstvu v ZDA, še naprej poziva k strmoglavljenju iranske vlade in upa na pomoč predsednika Trumpa. Trump se je sprva odzval z uvedbo carin, vendar si pridržuje možnost napada.

Reza Pahlavi, iranski prestolonaslednik v izgnanstvu, je v pogovoru za ameriško mrežo CBS News pozval novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k hitrejšemu ukrepanju proti iranskemu režimu. Pahlavi verjame, da bi odločnejše posredovanje Washingtona lahko privedlo do dokončnega propada trenutne oblasti v Teheranu, ki se že dlje časa sooča z notranjimi pritiski in protesti prebivalstva. Prestolonaslednik, ki v Združenih državah Amerike živi že od islamske revolucije leta 1979, je poudaril, da iransko ljudstvo potrebuje konkretna dejanja in ne le besedne podpore. Po njegovem mnenju bi morala mednarodna skupnost pod vodstvom ZDA izkoristiti trenutno politično nestabilnost in stopnjevati pritisk na teokratsko vodstvo, s čimer bi omogočili demokratične spremembe v državi. Pahlavi je v intervjuju z novinarko Norah O'Donnell izrazil prepričanje, da bi Trumpova administracija morala igrati ključno vlogo pri podpori protestniškemu gibanju. Opozoril je na kritičnost trenutnega trenutka, ko bi lahko zunanje diplomatsko in ekonomsko posredovanje sprožilo verižno reakcijo, ki bi končala desetletja trajajočo vladavino verskih voditeljev v Iranu.

V Iranu se je število potrjenih smrtnih žrtev med protestniki v okviru obsežnih protivladnih demonstracij povzpelo na najmanj 648, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu. Nasilno zatiranje uporov proti teokratskemu režimu, ki trajajo od konca decembra, je povzročilo tudi več tisoč poškodovanih, medtem ko so oblasti po uradnih navedbah aretirale več kot 10.000 ljudi. Organizacija IHR poudarja, da gre za preverjene podatke o žrtvah, nekatere neuradne ocene pa namigujejo, da bi število mrtvih lahko doseglo celo 6.000. Demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjih desetletjih. Varnostne sile so na proteste odgovorile s stopnjevanjem uporabe sile, kar je privedlo do hitrega porasta smrtnih primerov v primerjavi s prejšnjimi poročili. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub strogim povračilnim ukrepom in množičnim zapiranjem ne umirjajo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nevladne organizacije opozarjajo na kršenje osnovnih človekovih pravic in omejevanje dostopa do informacij. Podatki o ubitih in zaprtih se nenehno posodabljajo, saj se v nekaterih regijah spopadi med protestniki in represivnimi organi še vedno stopnjujejo, kar onemogoča natančno beleženje vseh žrtev v realnem času.

Iranski državljani po poročilih tiskovnih agencij vse pogosteje uporabljajo satelitsko internetno storitev Starlink družbe SpaceX, da bi zaobšli stroge vladne omejitve in popolno blokado spleta v državi. Viri znotraj Irana so potrdili, da kljub prizadevanjem teheranskega režima za onemogočanje satelitskih signalov, opozicijske skupine in posamezniki še vedno dostopajo do svetovnega spleta. Teheran uporablja strategijo tako imenovanega 'izklopnega stikala' (kill switch), s katerim poskuša povsem onemogočiti komunikacijo med kritičnimi dogodki v državi. Uporaba Starlinka v Iranu predstavlja pomemben tehnološki preobrat v boju za svobodo informacij, saj satelitska tehnologija Elona Muska omogoča neposreden dostop do interneta brez uporabe lokalne infrastrukture, ki jo nadzoruje država. Iranske oblasti so se na to odzvale z intenzivnim motenjem signalov, kar je povzročilo delne informacijske mrke, vendar popolne prekinitve povezav niso dosegle. Naprave za sprejem satelitskega signala se v državo pogosto tihotapijo, kar uporabnikom omogoča organizacijo in poročanje o razmerah v državi. Situacija poudarja vse večjo vlogo globalnih tehnoloških podjetij v geopolitičnih konfliktih. Medtem ko iranska vlada trdi, da so omejitve potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti, mednarodni opazovalci opozarjajo na kršenje človekovih pravic in omejevanje svobode izražanja. Učinkovitost Starlinka pri prebijanju cenzure v Iranu bi lahko služila kot model za podobne situacije v drugih avtoritarnih režimih po svetu.

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) umrlo najmanj 648 protestnikov. Nevladna organizacija s sedežem v Oslu je opozorila, da so nekatere ocene o številu ubitih bistveno višje in dosegajo več tisoč ljudi, vendar je takšna poročila izjemno težko neodvisno potrditi. Glavna ovira pri zbiranju natančnih informacij ostaja večdnevna blokada spleta, ki jo izvaja iranski režim. Nasilno zatiranje demonstracij se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so teokratske oblasti na ulice poslale varnostne sile, ki so uporabile smrtonosno silo. Mednarodne tiskovne agencije poročajo o naraščajočem pritisku na civilno prebivalstvo, medtem ko se nezadovoljstvo z aktualno oblastjo širi po celotni državi. Kljub blokadam informacij poročila IHR nakazujejo na enega najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države. Dogajanje predstavlja neposreden izziv stabilnosti iranskega režima, ki se na notranje nemire odziva z represijo in omejevanjem komunikacijskih kanalov. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, pozorno spremlja razmere, vendar oblasti v Teheranu vztrajajo pri nasilnem obvladovanju situacije, kar še povečuje število žrtev med civilisti.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

V ameriškem velemestu Los Angeles je v nedeljo prišlo do incidenta, ko je voznik najetega tovornega vozila zapeljal v skupino ljudi, ki so se zbrali v podporo protestom v Iranu. Dogodek je povzročil paniko med prisotnimi, ki so izražali nasprotovanje iranskemu režimu. Po poročanju lokalnih medijev, vključno z mrežo KNBC, so na kraju dogodka posredovale policijske enote, ki so voznika odstranile iz vozila. Prva poročila s prizorišča nakazujejo, da je bilo v naletu več oseb poškodovanih, vendar natančno število in stopnja poškodb še nista uradno potrjena. Očividci so posneli trenutke, ko je vozilo znamke U-Haul zapeljalo med protestnike, kar je povzročilo kaos na ulicah Los Angelesa. Policija je takoj po dogodku zavarovala območje in pričela s preiskavo okoliščin incidenta. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in številnih shodov po vsem svetu, s katerimi ljudje izkazujejo solidarnost z ljudskimi gibanji v Iranu. Preiskovalci trenutno ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje, uperjeno proti demonstrantom, ali za nesrečo. Voznik je trenutno v pridržanju, medtem ko reševalne službe oskrbujejo poškodovane.

Nemški zunanjepolitični strokovnjaki iz različnih političnih taborov so v luči nasilnega zatiranja protestov v Iranu pozvali kanclerja Olafa Scholza in Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Teheranu. Politiki zahtevajo zamrznitev premoženja iranskih oblasti, zaostritev gospodarskih sankcij ter uradno uvrstitev iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Pozivi prihajajo v času, ko iranske varnostne sile stopnjujejo uporabo sile proti civilnim demonstrantom, ki zahtevajo večje človekove pravice in konec represije. Nemški poslanci poudarjajo, da dosedanji ukrepi niso zadostovali za ustavitev državnega nasilja, zato je nujna usklajena evropska strategija, ki bi izolirala ključne akterje režima. Kritika je usmerjena tudi proti Friedrichu Merzu, vodji opozicije, od katerega se pričakuje jasnejša drža v parlamentarnih razpravah o iranski politiki. Razprava v Nemčiji odraža širšo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede vprašanja, kako učinkovito podpreti civilno družbo v Iranu, ne da bi pri tem popolnoma prekinili diplomatske kanale.

V predmestju Los Angelesa je v nedeljo, 11. januarja 2025, najeto tovorno vozilo zapeljalo v množico ljudi, ki so se zbrali v znak podpore protestnikom v Iranu. Incident se je zgodil v soseski Westwood, kjer se je na shodu proti iranskemu režimu zbralo več sto ljudi. Po poročanju lokalnih medijev so na prizorišču zavladale panične razmere, vendar trenutno še ni znano natančno število morebitnih žrtev ali poškodovanih. Policija in preiskovalci še ugotavljajo, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo. Voznik vozila je po trčenju zapeljal v skupino demonstrantov, kar je povzročilo takojšen preplah med prisotnimi. Oblasti za zdaj še niso podale uradnih informacij o motivu ali identiteti voznika, prav tako ni potrjeno, ali je bila v incidentu uporabljena kakšna oblika orožja razen samega vozila. Dogodek v Kaliforniji odmeva v luči širših mednarodnih prizadevanj za človekove pravice v Iranu, saj se iranska diaspora v Združenih državah Amerike pogosto zbira na podobnih shodih. Varnostne službe so območje zaprle za promet, medtem ko reševalne ekipe in policisti nadaljujejo z zbiranjem dokazov in pričevanj očividcev o poteku dogodka.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se razširili množični protesti proti teokratskemu režimu, v katerih je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 538 ljudi. Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu je opozorila, da bi lahko bilo dejansko število žrtev precej višje, nekateri viri namreč omenjajo celo več kot 2.000 smrtnih žrtev. Med mrtvimi je po dostopnih podatkih 490 demonstrantov in 48 pripadnikov varnostnih sil. Nemiri so zajeli številna mesta, kjer so protestniki po navedbah aktivistov in posnetkih na družbenih omrežjih zažigali mošeje in vladne simbole. Iranske oblasti so v zadnjih dveh tednih stopnjevale represijo in po podatkih tiskovne agencije HRANA pridržale več kot 10.600 oseb. Aktivisti opozarjajo, da se nasilje nad civilisti stopnjuje, medtem ko se družine žrtev in zaprtih zbirajo pred centri za pridržanje, kot je Kahrizak. Mednarodne organizacije za človekove pravice pozorno spremljajo dogajanje, saj gre za enega največjih valov protestov v zgodovini države. Poročila o brutalnosti varnostnih sil vključujejo uporabo strelnega orožja proti neoboroženim državljanom, kar je sprožilo ostre obsodbe po vsem svetu. Situacija v državi ostaja izjemno napeta, število aretacij in žrtev pa se dnevno povečuje.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Vodja kabineta premierja Netanjahuja, Tzachi Braverman, je bil pridržan in zaslišan zaradi suma kršitve zaupanja in oviranja pravosodja v škandalu BibiLeaks, ki vključuje uhajanje zaupnih dokumentov IDF nemškemu tabloidu. Braverman se je pritožil na 15-dnevno prepoved vstopa v premierjevo pisarno po policijskem zaslišanju. Poleg tega je bila novoimenovanemu izraelskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu prepovedana zapustitev države.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični ulični protesti, ki jih je sprožil nenaden in oster padec vrednosti nacionalne valute. Iranska mladina, ki se spopada z visokim pomanjkanjem prihodnjih obetov, je svojo jezo usmerila proti celotnemu političnemu sistemu države. Demonstracije odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki poleg gospodarske nestabilnosti zahteva tudi širše družbene spremembe. Protestno gibanje predstavlja nov preizkus za iranske oblasti, saj se nezadovoljstvo širi kljub strogim varnostnim ukrepom. Analitiki opozarjajo, da gre za kombinacijo brezupa zaradi gospodarske situacije in dolgotrajnega odpora proti državnemu aparatu. Val protestov nima jasnega vodstva, kar dodatno otežuje nadzor s strani varnostnih sil, ki skušajo zajeziti nemire v večjih mestih. Situacija v državi ostaja napeta, saj inflacija in valutni šok neposredno vplivata na življenjski standard večine Irancev. Medtem ko so bili pretekli protesti pogosto omejeni na določene družbene sloje, trenutni val združuje različne skupine prebivalstva, ki jih druži skupna frustracija nad trenutnim stanjem v državi in pomanjkanjem reform.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je guvernerjem provinc izdal pet strateških direktiv za zagotovitev uspešne izvedbe obsežnega načrta reforme državnega sistema subvencij. Navodila vključujejo uporabo vseh razpoložljivih institucionalnih zmogljivosti, zagotavljanje preglednega obveščanja javnosti, tesno usklajevanje z državnimi organi, takojšnje poročanje o napredku ter vzpostavitev sistema odgovornosti do državljanov. Cilj teh ukrepov je preprečiti morebitne gospodarske pretrese ob spremembah cenovne politike. Izvajanje reforme zahteva od lokalnih oblasti maksimalno angažiranost, da bi preprečili neusklajenost med različnimi ravnmi uprave. Predsednik je poudaril, da je odkrita komunikacija z javnostjo ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti, saj se država spopada s kompleksnimi gospodarskimi izzivi. Guvernerji so dolžni sproti spremljati tržne razmere in se hitro odzivati na morebitne pomanjkljivosti pri oskrbi ali neupravičena povišanja cen. Reforma sistema subvencij v Iranu velja za enega najpomembnejših in hkrati tveganih gospodarskih projektov nove vlade. S temi navodili želi administracija Pezeškiana zmanjšati tveganje za socialne nemire, ki so v preteklosti pogosto spremljali zmanjševanje državne pomoči za osnovne dobrine, ter hkrati racionalizirati porabo proračunskih sredstev v času mednarodnih sankcij.

Iranski minister za pravosodje je v četrtek opravil nenapovedan nadzor v več trgovskih obratih na tržnici v Teheranu in drugih delih mesta. Namen obiska je bil neposreden nadzor nad cenami osnovnih življenjskih potrebščin in spremljanje razmer na trgu po uveljavitvi vladne odločitve o odpravi preferencialnega menjalnega tečaja za uvoz hrane. Vladni ukrep, ki vključuje prehod na sistem digitalnih bonov za hrano, je povzročil precejšnje spremembe v maloprodajnih cenah. Minister je med obiskom preverjal, ali trgovci upoštevajo nove cenovne regulacije in ali so subvencionirane dobrine dostopne prebivalstvu. Ta poteza vlade je del širše gospodarske reforme, ki poskuša stabilizirati trg v času visoke inflacije. Obisk odraža prizadevanja iranskih oblasti za preprečevanje špekulacij in neupravičenega dvigovanja cen ob prehodu na nov sistem subvencioniranja. Državni organi so napovedali poostren nadzor nad ponudniki blaga, da bi ublažili socialne pritiske, ki jih prinaša reforma valutnega sistema.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Neimenovani predstavnik iranske vlade je pojasnil, da vrednost 112.500 iranskih rialov za ameriški dolar ne predstavlja novega stalnega tečaja prednostne valute. Po njegovih besedah gre le za začasni ukrep, namenjen nadzorovanju cen na domačem trgu v trenutnem prehodnem obdobju. Vlada namerava v prihodnje zagotavljati devize za uvoz ključnih dobrin prek tki. druge dvorane deviznega trga, kjer se tečaji oblikujejo bolj prosto. Uradnik je poudaril, da je bila trenutna osnovna vrednost za izračun namenoma določena nekoliko nižje od tržne, da bi preprečili nenadne skoke cen življenjskih potrebščin. Kljub temu je poudaril, da ta številka ne bo trajno fiksirana, saj se država spopada z valutnimi pritiski in inflacijo. Ukrep odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira gospodarstvo sredi mednarodnih sankcij in nihanj na energetskem trgu.

Iranska vlada je v okviru nove socialne politike razširila krog upravičencev do elektronskih bonov za prehrano (Kalabarg). Po novem so do te oblike pomoči upravičeni tudi državljani, ki do sedaj niso prejemali neposrednih denarnih subvencij. Razširitev sheme je namenjena ublažitvi gospodarskih pritiskov na širše sloje prebivalstva, ki so se znašli v težavah zaradi visoke inflacije in rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Državljani, ki želijo uveljavljati pravico do bonov, morajo svojo vlogo oddati preko uradnega vladnega portala za podporo prebivalstvu (hemayat.sfara.ir). Postopek vključuje registracijo in preverjanje podatkov v nacionalnem sistemu, kar omogoča ciljno usmerjanje pomoči tistim, ki so bili prej izvzeti iz sistema socialnih transferjev. Vlada s tem ukrepom poskuša stabilizirati kupno moč prebivalstva s poudarkom na dostopnosti osnovnih prehranskih izdelkov, hkrati pa digitalizirati sistem razdeljevanja socialnih pomoči.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Sekretar združenja industrije rastlinskih olj v Iranu je napovedal znatno povišanje cen vseh vrst jedilnih olj, ki je sledilo vladni odločitvi o odpravi subvencioniranega menjalnega tečaja v višini 28.500 rialov za ameriški dolar. Nova cenovna politika močno vpliva na maloprodajne cene, pri čemer mešano tekoče olje zdaj stane od 182.000 do 1.182.000 rialov, odvisno od embalaže. Standardno olje za cvrtje v 4,5-kilogramskem pakiranju je doseglo ceno 1.238.000 rialov. Ta ukrep je del širše gospodarske reforme v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih rezerv. Odprava prednostnega tečaja za uvoz osnovnih surovin bo neposredno vplivala na kupno moč prebivalstva, saj olje predstavlja eno izmed ključnih živil v iranskih gospodinjstvih. Iranske oblasti s temi ukrepi poskušajo stabilizirati državni proračun, vendar hkrati tvegajo povečanje socialnih napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.