Organizatorji Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu so iranskemu zunanjemu ministru prepovedali udeležbo na letošnjem vrhu zaradi nasilnega in smrtonosnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu. Odločitev so utemeljili s pojasnilom, da prisotnost visokega predstavnika iranskega režima po dogodkih, v katerih je bilo ubitih več tisoč civilistov, ne bi bila primerna. Iranski minister tako kljub prvotnim načrtom ne bo prisoten v Švici. Preklic vabila odraža naraščajoč pritisk mednarodne javnosti na Teheran zaradi kršitev človekovih pravic. Vodstvo foruma je izpostavilo, da je bila sistematična uporaba sile proti lastnemu prebivalstvu ključen dejavnik pri sprejetju te odločitve. Iranska stran se na prepoved udeležbe še ni uradno odzvala, vendar pa odsotnost njihovega diplomata pomeni dodatno izolacijo države v mednarodnem prostoru. Dogajanje v Davosu sledi mesecem nemirov v Iranu, kjer so varnostne sile s pravim strelivom skušale zadušiti vsesplošne proteste. Po navedbah aktivistov in mednarodnih organizacij je število žrtev preseglo kritične meje, kar je sprožilo obsodbe številnih svetovnih voditeljev in gospodarskih elit, ki se vsako leto zberejo v švicarskih Alpah.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Iranski voditelji so zavrnili grožnjo intervencije Donalda Trumpa v primeru nasilja nad protestniki. Iranski svet za nacionalno varnost je imel nujni sestanek po Trumpovi grožnji z vojaško akcijo. V Teheranu so na Trgu Palestine postavili mural z opozorilom ZDA glede njihovih vojakov. Trump je izjavil, da ZDA pozorno spremljajo situacijo in se bodo odzvale, če bo Iran uporabil nasilje za zatiranje protestov.

Iransko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so bili vsi upravni postopki za imenovanje novega veleposlanika v Libanonu zaključeni in da bo diplomat svojo misijo v Bejrutu začel v kratkem. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je novico naznanil med obiskom medijske skupine Mehr, kjer je pojasnil, da je bila potrditev s strani libanonskih oblasti že pridobljena. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko si Teheran prizadeva okrepiti diplomatsko prisotnost v regiji kljub nedavnim napetostim v dvostranskih odnosih. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je pred odhodom diplomatov na misije v Teheranu srečal z novimi veleposlaniki Irana v Libanonu, Kirgizistanu in Nemčiji. Srečanje poudarja strateška prizadevanja Irana za stabilizacijo svojih diplomatskih poti, zlasti v luči preteklih odpovedi uradnih obiskov. Nova diplomatska misija v Libanonu velja za ključno, saj država predstavlja pomembno stičišče iranskih interesov na Bližnjem vzhodu.

Iransko zunanje ministrstvo je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico (RCN) za teroristično organizacijo. Ta poteza Teherana velja za neposreden povračilni ukrep po tem, ko je Kanada preteklo leto na seznam terorističnih skupin uvrstila iransko revolucionarno gardo (IRGC). Diplomatski spor med državama se je s to odločitvijo močno zaostril, saj gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično entiteto. Analitiki ocenjujejo, da je iranska razglasitev predvsem politične narave in nima praktičnih pravnih učinkov zunaj iranskega jurisdikcijskega območja, vendar pa dodatno obremenjuje že tako napete odnose med zahodnimi zaveznicami in islamsko republiko. Kanadska vlada se na to potezo uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne poteze Irana označili za poskus odvračanja pozornosti od lastnih dejanj na področju kršitev človekovih pravic in podpore regionalni nestabilnosti. Dogodek pomeni novo poglavje v diplomatski vojni med Ottawo in Teheranom, ki nima vzpostavljenih neposrednih diplomatskih stikov že od leta 2012.

Novi libanonski veleposlanik v Iranu je iranskemu zunanjemu ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, s čimer je uradno začel svojo diplomatsko misijo v Teheranu.

Govorec iranskega zunanjega ministrstva, Baghai, je na vprašanje novinarja odgovoril v narečju Yazdi, kar je sprožilo zanimanje in pozornost javnosti.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo nove sankcije Kanade proti iranskim uradnikom, označujoč jih za neutemeljene in vmešavajuče. Predstavnik ministrstva je dejal, da so sankcije nesprejemljive.

Ameriški kongres je z veliko večino glasov trajno odpravil vse sankcije proti Siriji.

Iran je ostro obsodil Združene države Amerike zaradi poskusov pomorske blokade Venezuele in groženj z embargom na izvoz nafte. Iransko zunanje ministrstvo je ameriško blokado označilo za državno piratstvo.

Iransko zunanje ministrstvo je v Teheranu poklicalo ciprskega veleposlanika zaradi protestov proti vmešavanju v iransko ozemeljsko celovitost, zlasti glede treh otokov v Perzijskem zalivu.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je izjavil, da se izraelske grožnje proti Iraku, Libanonu in Siriji nadaljujejo. Opozoril je, da se izjave Toma Baraka o Iraku ne ujemajo z realnostjo države. Dodal je, da Iran ni vojno usmerjen, vendar je nanjo pripravljen.

Iransko zunanje ministrstvo je zavrnilo neutemeljene trditve Združenih arabskih emiratov glede iranskih otokov, ki so bile izrečene v izjavi ob koncu obiska kitajskega zunanjega ministra v Združenih arabskih emiratih.

Iranski zunanji minister Abas Araqči bo v naslednjih dneh obiskal Rusijo in Belorusijo, je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghai. Obisk sledi srečanju iranskega predsednika Masuda Pezeškiana z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turkmenistanu prejšnji petek.

Iransko zunanje ministrstvo se je odzvalo na nedavne izjave libanonskega zunanjega ministra glede domnevnega vmešavanja Irana v libanonske zadeve. Tiskovni predstavnik ministrstva se je izognil komentarjem o trenutnem stanju glede imenovanja novega iranskega veleposlanika v Libanonu, vendar je izrazil upanje, da bo postopek potekal nemoteno. Poudaril je, da diplomatski odnosi med državama ostajajo aktivni in da Iran ima svojega veleposlanika.

Iranska revolucionarna garda je začela velike pomorske vaje v Perzijskem zalivu. Poveljnik mornarice je izjavil, da imajo stalni nadzor nad informacijami v Perzijskem zalivu in da na podlagi tega delujejo pri izvajanju vaj.

Iransko zunanje ministrstvo je izrazilo sožalje prebivalcem in vladi Kitajske ob nedavnem požaru v stanovanjskem kompleksu v Hongkongu, v katerem je umrlo več deset ljudi.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo potezo avstralske vlade, ki je Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) označila za teroristično organizacijo, in jo označilo za nevarno in nezakonito.

Libanonski predsednik je obsodil izraelski napad na južno Bejrutsko četrt Dahije, rekoč, da Izrael zavrača vse pozive k ustavitvi agresije nad Libanonom. Pozval je mednarodno skupnost k ukrepanju. Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v napadu na stanovanjsko zgradbo ubitih pet ljudi, 28 pa je ranjenih.

Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba kemičnega orožja s strani režima Sadama Huseina proti iranskemu narodu predstavlja jasno »vojno hudodelstvo« in da ta primer ne bo nikoli zastaral.

Iranski prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref se bo udeležil 24. srečanja Sveta voditeljev vlad (premierjev) Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Rusiji. Srečanja se bo udeležil tudi direktor za zadeve ŠOS in BRICS na iranskem zunanjem ministrstvu, Mehrdad Kiaie, ki se je že sestal z iranskim veleposlanikom v Moskvi, Kazemom Jalalijem, da bi razpravljali o sodelovanju med Teheranom in Moskvo.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil vojaškemu pritisku, političnemu prisiljevanju ali gospodarskim sankcijam. Obsodil je ZDA in Izrael zaradi napadov na iranske jedrske objekte in izpostavil dvojna merila v globalnem režimu neširjenja jedrskega orožja. Iravani je ponovil, da vojaška agresija in ekonomski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi opustil svoje legitimne pravice.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Iranska vlada je sporočila, da je ministrstvo za zunanje zadeve prejelo sporočilo o začetku novih pogajanj glede jedrskega sporazuma, vendar podrobnosti niso bile razkrite. Iranski predsednik Masud Pezeškian je izjavil, da bo Iran obnovil svoje jedrske objekte in jih okrepil.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo nedavne izraelske zračne napade na južni Libanon, ki jih vidi kot očitno kršitev suverenosti države. Ministrstvo neposredno odgovornost pripisuje Združenim državam Amerike in Franciji, kot porokom premirja, zaradi njunega neukrepanja. Poročila tudi navajajo o močnih eksplozijah v južnem in vzhodnem Libanonu, kjer so izraelska bojna letala ciljala območja, pri čemer je bila najmanj ena oseba ubita.

Iran je zavrnil udeležbo na vrhu v Sharm El-Sheikhu o Gazi, ker ne želi sodelovati z državami, ki so napadle iransko ljudstvo in nadaljujejo z grožnjami in sankcijami. Iranski zunanji minister je poudaril, da se ne more sesti z voditelji, ki so napadli Iran. Odločitev je bila sprejeta po posvetovanjih s strokovnjaki. Iransko zunanje ministrstvo zavrača trditve, da je ta poteza odraz zmanjšanega regionalnega vpliva.

Kljub pozivom Donalda Trumpa in družin izraelskih talcev k takojšnji prekinitvi bombardiranja, izraelska vojska sporoča, da še vedno deluje na območju Gaze in opozarja prebivalce, naj se ne vračajo. Palestinski Islamski džihad je podprl odziv Hamasa na ameriški načrt za končanje vojne, kar bi lahko utrlo pot dogovoru. Hamas je izrazil pripravljenost izpustiti vse talce v zameno za določene pogoje v okviru Trumpovega mirovnega načrta, vendar analitiki opozarjajo, da načrt zanemarja vlogo Palestincev pri oblikovanju prihodnosti Gaze.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je sporazum o celovitem strateškem partnerstvu med Rusijo in Iranom, ki sta ga januarja podpisala predsednika Vladimir Putin in Masud Pezeškian, uradno začel veljati 2. oktobra. Sporazum bo formaliziral dolgoročno sodelovanje na različnih področjih, vključno z regionalno varnostjo in multilateralnim sodelovanjem.

Po desetih letih so bile proti Iranu ponovno uvedene sankcije Združenih narodov, ki ciljajo na posameznike in podjetja, vpletene v jedrski program, ter vključujejo prepovedi trgovanja. Sankcije med drugim zajemajo prepoved potovanja za številne iranske posameznike, zamrznitev njihovega premoženja in prepoved trgovanja z orožjem ter prodaje blaga, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za jedrski program. Iransko zunanje ministrstvo je sankcije obsodilo kot neutemeljene in nezakonite ter napovedalo odločen odziv Irana.

Iran se sooča s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov (ZN), deset let po tem, ko so bile odpravljene kot del jedrskega sporazuma JCPOA. Te sankcije, imenovane "snapback", so bile prvotno ukinjene v skladu s sporazumom, ki je omejeval iranski jedrski program. Ponovna uvedba sankcij prihaja v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo nove omejitve, ki so jih ZDA uvedle iranskim diplomatom v New Yorku med 80. zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baghaei je izrazil močno nestrinjanje z zaostrovanjem omejitev.

Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je v Zagrebu izjavil, da je Izrael pripravljen končati vojno v Gazi na podlagi predloga ZDA, ki ga je predstavil Donald Trump. Sa'ar je potrdil, da je predlog v skladu z načeli izraelskega varnostnega kabineta, vendar ostajajo odprta notranjepolitična vprašanja v Tel Avivu. Predlog ZDA za prekinitev ognja vključuje tudi izpustitev talcev.

Iransko zunanje ministrstvo je označilo nedavno srečanje zunanjega ministra Abbasa Araghchija s šefinjo zunanje politike EU Kajo Kallas za "koristno". Poudarili so, da bo Teheran izkoristil diplomatske kanale za uveljavljanje svojih nacionalnih interesov. Obenem je Iran opozoril Evropo pred politično motiviranim poskusom vrnitve k prejšnjim sporazumom.

Iran je znižal raven diplomatskih odnosov z Avstralijo, potem ko je Canberra izgnala iranskega veleposlanika zaradi domnevnih antisemitskih požigov v Sydneyju in Melbournu. Teheran zanika obtožbe in jih označuje za "absurdne in neutemeljene".

V vzhodnem Afganistanu je ponoči stresel močan potres z magnitudo 6.0, ki je zahteval več sto življenj in povzročil številne poškodbe. Po poročanju talibanske vlade je umrlo najmanj 250 ljudi, agencija Bachtar pa poroča o približno 500 poškodovanih. Številke naj bi še narasle. Najhuje je prizadeta provinca Kunar.

Po več kot dveh mesecih od izraelskih in ameriških napadov na iranska jedrska poslopja so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dejal, da so "tik pred ponovnim zagonom" operacij. Iran je pred tem prekinil sodelovanje z agencijo po napadih. Iranski obrambni minister pa trdi, da so iranske oborožene sile prebile izraelske večplastne obrambne sisteme in uničile številne cilje med nedavno vojno.