Iran in Venezuela obsodila ameriški vojaški napad na Caracas
Objavljeno: 3. 1. 2026 10:42
3. jan 10:43
Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.
Iransko zunanje ministrstvo in venezuelski zunanji minister Yvan Eduardo Gil Pinto sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na Venezuelo, ki so se zgodili v začetku januarja 2026. Teheran je v uradni izjavi poudaril, da dejanja Združenih držav Amerike predstavljajo grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa in zaustavi ameriško agresijo, ki po njihovem mnenju ogroža regionalni ter mednarodni mir in varnost.
Kronologija dogodkov
17. dec. 2025 :ZDA zaostrile blokado Venezuele in zasegle tanker.Donald Trump je odredil popolno blokado sankcioniranih naftnih tankerjev, ki plujejo v Venezuelo ali iz nje, ter Madurov režim označil za teroristično organizacijo. Teheran je te ukrepe označil za državno piratstvo, Venezuela pa je od Združenih narodov zahtevala obsodbo ameriškega zasega tankerja Skipper.
Do napadov je prišlo po tem, ko so v prestolnici Caracas odjeknile eksplozije, za katere so venezuelske oblasti neposredno obtožile Washington. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je opozoril, da tovrstni napadi kršijo ustanovno listino Združenih narodov in napovedal, da bodo vsi poskusi nasilne zamenjave režima propadli. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med državama, potem ko so ZDA že konec leta 2025 zaostrile gospodarsko blokado proti Madurovi vladi.
Izjave
"Napad predstavlja očitno kršitev regionalnega in mednarodnega miru ter varnosti."
Iransko zunanje ministrstvo
"Napadi pomenijo očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in predstavljajo resno grožnjo mednarodnemu miru."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno ne ogroža Slovenije, vendar so ZDA ključna slovenska zaveznica v Natu, morebitna destabilizacija naftnega trga zaradi sporov v Venezueli pa bi lahko posredno vplivala na cene energentov v Evropski uniji. Slovenija kot članica Združenih narodov spremlja spoštovanje mednarodnega prava in suverenosti držav.
Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.
Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda.
Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile serijo vojaških napadov na Venezuelo, kar je povzročilo uvedbo izrednih razmer v tej latinskoameriški državi. Po poročilih so tarče napadov vojaški in civilni objekti v prestolnici Caracas ter zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je dejanja označil za vojaško agresijo, namenjeno prisvojitvi strateških naravnih virov, medtem ko so prebivalci poročali o močnih eksplozijah, preletih helikopterjev in izpadih električne energije v bližini predsedniške palače Miraflores.
Istočasno se zaostrujejo napetosti z Iranom, kjer je Donald Trump javno zagrozil s posredovanjem, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje proti protivladnim protestnikom. Trump je izjavil, da so ZDA "pripravljene na akcijo", iranske oblasti pa so njegove besede označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je opozoril, da so njihove oborožene sile v polni pripravljenosti in da bodo odločno branile suverenost države. Medtem je FBI v ZDA sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki naj bi ga navdihnila Islamska država.
Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države.
Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.
Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te južnoameriške države. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da morajo načrtovalci in izvajalci te agresije prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja. Iran s tem stopnjuje diplomatsko podporo venezuelskemu režimu, medtem ko so se napetosti v regiji po vojaškem posredovanju znatno povečale. Iranske oblasti so ob tem pozvale mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju proti enostranskim vojaškim posegom, ki destabilizirajo mednarodni red. Odnosi med Iranom in Venezuelo ostajajo tesni, saj se obe državi že dlje časa spopadata z ekonomskimi pritiski in sankcijami s strani zahodnih sil.
Mehiška vlada je v uradni izjavi ostro obsodila nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo napade na glavno mesto Caracas in druge strateške predele države. Mehika je ameriške akcije označila za nedopustne in pozvala k takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti proti venezuelskemu ljudstvu in njegovi vladi. V luči stopnjevanja nasilja je Mehika na Združene narode naslovila nujno zahtevo po posredovanju in zaščiti mednarodnega prava.
Zunanja politika Mehike pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum poudarja dosledno spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, zlasti suverenosti držav in prepovedi zunanjih vojaških intervencij. Do napada je prišlo po vrsti ameriških operacij v regiji, ki jih je administracija Donalda Trumpa opravičevala z bojem proti trgovini z drogami, vendar pa mehiška stran opozarja, da takšna enostranska dejanja spodkopavajo regionalno stabilnost in kršijo osnovne norme mednarodnih odnosov. Mehika zahteva, da se vsa odprta vprašanja rešujejo po diplomatski poti in v okviru večstranskih institucij.
Dogajanje neposredno ne ogroža Slovenije, vendar so ZDA ključna slovenska zaveznica v Natu, morebitna destabilizacija naftnega trga zaradi sporov v Venezueli pa bi lahko posredno vplivala na cene energentov v Evropski uniji. Slovenija kot članica Združenih narodov spremlja spoštovanje mednarodnega prava in suverenosti držav.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.