Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je razveljavil vrsto direktiv svojega predhodnika Erica Adamsa. Med najpomembnejšimi spremembami je preklic pro-izraelskih uredb, ki jih je Adams uveljavil v času svojega vodenja mesta. Mamdani je s to potezo nakazal korenit zasuk v mestni politiki in takojšnjo izpolnitev svojih predvolilnih obljub. Odločitev novega župana vključuje umik ukrepov, ki so bili neposredno povezani z izraelskimi interesi in politiko do te države na ravni velemesta. Gre za eno prvih večjih potez nove administracije, ki se osredotoča na revizijo preteklih izvršnih odločitev. Podpisani ukaz je takoj sprožil odzive v političnih krogih in med prebivalci New Yorka, saj pomeni neposreden odmik od smeri, ki jo je zagovarjal Eric Adams.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, ki vodi v območje Gaze. Namen njenega obiska je bil izraziti solidarnost s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s posledicami dolgotrajnih spopadov in humanitarne krize na tem območju. Med obiskom se je igralka srečala z reševalci in vozniki tovornjakov, ki sodelujejo pri dostavi pomoči. Obisk se je zgodil v času, ko so razmere na območju kritične, saj poročila navajajo, da Izrael skoraj neprestano zapira ključne dostopne poti za humanitarno pomoč. Mejni prehod Rafa sicer velja za glavno vstopno točko za hrano in zdravila, vendar pa blokada močno omejuje oskrbo prebivalstva. Joliejeva je s svojo prisotnostjo želela opozoriti na nujnost nemotene dostave pomoči in trpljenje civilistov v uničenem palestinskem ozemlju.

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na meji med Egiptom in območjem Gaze. Hollywoodska zvezdnica se je mudila na egiptovski strani prehoda, njen obisk pa je bil namenjen izrazu podpore prebivalcem palestinske enklave, ki so jo prizadela dvoletna vojna in uničujoče razmere. Obisk se je odvil v času povečanih napetosti in diplomatskih nesoglasij med Egiptom in Izraelom glede nadzora in načina delovanja omenjenega mejnega prehoda. Joliejeva, ki je znana po svojem dolgoletnem humanitarnem delovanju, je s svojo prisotnostjo ponovno opozorila na kritične razmere v Gazi. Egiptovska televizija Al Qahera News in tiskovna agencija AFP sta poročali, da je igralka s tem dejanjem želela neposredno podpreti civiliste, ki so ujeti sredi konfliktov. Njen obisk ima v mednarodni skupnosti precejšnjo simbolno težo, saj se je zgodil na enem najpomembnejših logističnih vozlišč za dostavo humanitarne pomoči.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je v petek obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi opozorila na nujne humanitarne potrebe v Gazi. Joliejeva se je na obisku srečala z delavci Rdečega polmeseca, vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo ter delegacijo ameriškega zunanjega ministrstva in egiptovskimi uradniki, vključno z guvernerjem Severnega Sinaja Khaledom Maghawerjem. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere in izkazovanje solidarnosti s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s hudo humanitarno krizo. Med obiskom je igralka poudarila kritičen pomen hitrejšega dostopa humanitarne pomoči v opustošeno enklavo. Guverner Maghawer je ob tem izpostavil, da Egipt ohranja svojo stran prehoda odprto za sprejem ranjenih in bolnih Palestincev, medtem ko je za zaprtje prehoda na drugi strani obtožil Izrael. Obisk Joliejeve odraža naraščajočo mednarodno zaskrbljenost nad razmerami v Gazi, kjer se prebivalstvo že dlje časa bori s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin in zdravstvene oskrbe.

Izrael je novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija obtožil antisemitizma, ker je že prvi dan mandata preklical izvršne odloke, ki so podpirali Izrael. Mamdani je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je sprejela Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA) in jo uvedel njegov predhodnik Adams. Župan Mamdani je prisegel na zapuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo.

Več kot 50 mednarodnih nevladnih organizacij je opozorilo, da bodo izraelske prepovedi delovanja resno ovirale dostop do pomoči v Gazi. Izraelska vlada je ignorirala prošnje organizacije Zdravniki brez meja za sestanek glede vprašanja registracije. Obenem so poudarili, da Izrael z zaustavitvijo pomoči stopnjuje vojno za preživetje v Gazi.

V Gazi sta v požaru šotora v taborišču Yarmouk umrli babica in njen petletni vnuk. Šotor je zagorel zaradi nevzdržnih življenjskih razmer in hudih zimskih razmer, s katerimi se soočajo Palestinci.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical izvršni ukaz svojega predhodnika Erica Adamsa, ki je mestnim uradnikom prepovedoval ukrepanje proti Izraelu ali z njim povezanim subjektom. Izraelsko zunanje ministrstvo je Mamdanijeve poteze označilo za spodbujanje antisemitizma.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Zohran Mamdani je kot prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka takoj po zaprisegi začel z obsežnimi spremembami mestne politike. Že prvi dan svojega mandata je preklical vrsto izvršnih dekretov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili neposredno usmerjeni v podporo Izraelu. Mamdani, ki je vodenje ameriške metropole prevzel po zmagi na volitvah, je s to potezo jasno nakazal spremembo smeri mestne administracije glede zunanjepolitičnih vprašanj in njihovega vpliva na lokalno skupnost. Novi župan je v okviru svojih prvih uradnih dejanj napovedal prevetritev vseh spornih odločitev prejšnje uprave, ki so po njegovem mnenju neupravičeno favorizirale tuje interese na račun prebivalcev New Yorka. Čeprav so Adamsa v času njegovega vodenja mesta močno podpirale različne prosiraelske skupine, se je Mamdani odločil za takojšnjo razveljavitev teh ukrepov, kar je v javnosti in političnih krogih sprožilo burne odzive. S temi ukrepi je Mamdani uresničil eno izmed svojih ključnih predvolilnih obljub o preoblikovanju mestne politike.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije izdal prvih pet izvršilnih ukazov, s katerimi je korenito spremenil politiko mesta do Izraela. Mamdani je preklical ukaze svojega predhodnika, ki so mestnim organom in institucijam prepovedovali bojkot ali umik kapitala iz Izraela ter z njim povezanih subjektov. S to potezo je župan odpravil omejitve, ki so preprečevale finančno in politično distanciranje mesta od izraelskih institucij. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v upravljanju največjega ameriškega mesta, saj so bili prejšnji ukazi zasnovani z namenom zaščite izraelskih gospodarskih interesov in preprečevanja gibanj za bojkot. Mamdani, ki je svojo kampanjo gradil na progresivnih izhodiščih, je s tem izpolnil eno svojih ključnih obljub. Nova uredba omogoča mestnim skladom in agencijam večjo avtonomijo pri odločanju o naložbah, kar bi lahko vodilo do dejanskega umika sredstev iz podjetij, povezanih z izraelsko politiko na bližnjevzhodnem območju.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so gospodarski protesti zajeli dele Islamske republike, kar je še zaostrilo napetosti med državama. Iranski uradnik je kritiziral Trumpove grožnje z intervencijo, medtem ko je Trump posvaril Iran pred ubijanjem protestnikov in zagrozil z ameriškim odgovorom.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

Donald Trump je Iranu zagrozil z intervencijo, če bo nasilno zatrl protestnike, in dejal, da je ZDA "pripravljena in polna". Iranski uradniki so odgovorili, da so ameriške sile legitimna tarča in obtožili ZDA in Izrael, da podžigajo proteste.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Protesti zaradi gospodarskih težav v Iranu so se stopnjevali in razširili iz Teherana v druga mesta. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so postali nasilni, z zabeleženimi smrtnimi žrtvami na obeh straneh, vključno z ubitim prostovoljcem paravojaške revolucionarne garde. Iranski državni mediji so potrdili, da je policija streljala na protestnike. Trump je opozoril Iran pred ubijanjem protestnikov in zagrozil z ameriškim posredovanjem.

Izraelske oblasti so potrdile, da bodo uveljavile napovedano prepoved delovanja za 37 nevladnih organizacij, ki do določenega roka niso izpolnile novih pogojev za registracijo. Organizacijam bodo začasno odvzeli licence za izvajanje dejavnosti, kar bo močno oviralo humanitarno delo na terenu. Ta poteza je nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med izraelsko vlado in mednarodno humanitarno skupnostjo, ki so se stopnjevale že od avgusta 2025. Izrael vztraja, da so novi registracijski postopki in strožji nadzor osebja nujni za preprečevanje zlorab humanitarne pomoči s strani Hamasa in za zagotavljanje nacionalne varnosti. Na drugi strani humanitarne organizacije trdijo, da gre za načrtno spodkopavanje njihove avtonomije in neodvisnosti. Izvršitev prepovedi prihaja v času, ko se Izrael spopada z mednarodnimi kritikami zaradi širjenja naselbin na Zahodnem bregu in nenehnih vojaških operacij v Gazi. Odvzem licenc bo po ocenah analitikov še dodatno otežil dostavo nujne pomoči civilnemu prebivalstvu, saj so te organizacije ključne pri logistiki in razdeljevanju hrane ter zdravil. Kljub mednarodnim pozivom k popustljivosti izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja ne kaže namere po spremembi politike do nevladnega sektorja, ki ga pogosto obtožuje politične pristranskosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v Teheranu udeležil slovesnosti ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, kjer je v nagovoru poudaril odločenost države za nadaljevanje poti 'poveljnikov odpora'. Pezeškian je Solejmanija označil za edinstven zgled na moralnem, družbenem in vojaškem področju ter izpostavil njegovo vlogo pri obrambi zatiranih. Dogodka v teheranski mošeji Mosalla so se udeležili tudi predsednik sodstva ter številni visoki politični in vojaški predstavniki. Predsednik je med slovesnostjo ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in Izraela, ki jih je obtožil izvajanja državnega terorizma. V svojem govoru je izrazil pripravljenost na mučeništvo in poudaril, da iranska vlada ne bo odstopila od svojih strateških ciljev v regiji. Pezeškian se je s tem odzval tudi na nekatere notranjepolitične kritike glede izbire ministrov, s čimer je želel utrditi svojo podobo odločnega voditelja, zavezanega idealom islamske revolucije. Slovesnost odraža trenutno napeto politično vzdušje na Bližnjem vzhodu in utrjuje kult osebnosti pokojnega generala kot simbola iranskega vpliva.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Palestinski osrednji statistični urad je sporočil, da je leto 2025 postalo najbolj tragično leto za palestinsko prebivalstvo v smislu demografskih izgub in humanitarne katastrofe. Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število smrtnih žrtev izraelske vojaške ofenzive, ki se je začela 7. oktobra 2023, povzpelo na 71.271. Število ranjenih je preseglo 171.232, pri čemer so razmere na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu dosegle kritično točko. Poročilo izpostavlja, da so nenehni vojaški spopadi in sistematične kršitve človekovih pravic povzročili nepopravljivo škodo civilnemu prebivalstvu. Kljub številnim mednarodnim pozivom k trajni prekinitvi ognja in izboljšanju humanitarnega dostopa se število žrtev dnevno povečuje. Zdravstveni sistem v Gazi je praktično v razpadu, kar še dodatno otežuje oskrbo tisočev ranjenih, ki so ujeti v oblegani enklavi pod stalnim nadzorom izraelskih sil. Statistični podatki potrjujejo, da so žrtve v veliki večini civilisti, med njimi visok delež otrok in žensk. Poleg neposrednih vojaških operacij h katastrofi prispeva tudi akutno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, voda in zdravila, kar je posledica dolgotrajne blokade in oviranja humanitarnih konvojev s strani izraelskih oblasti. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, z malo upanja na hitro stabilizacijo demografske slike.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Izraelska vojska je začela rušiti 25 stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer je razselila več deset palestinskih družin. Uničila je tudi dva palestinska domova v Jerihu, na vzhodnem delu okupiranega Zahodnega brega.

V Džabaliji na severu območja Gaze je izraelska vojska ubila palestinskega otroka. Izrael je Palestincem odvzel načrtovalske pristojnosti nad mošejo Ibrahimi v Hebronu. Na Zahodnem bregu so izraelske sile med racijami ubile enega Palestinca in pridržale več deset ljudi.

Poveljnik iranske enote Sarallah, generalmajor Mohammad Ali Džafari, je v uradni izjavi opozoril Izrael pred kakršnimi koli novimi vojaškimi dejanji proti Teheranu. General je poudaril, da bo iranski odgovor na morebitno ponovno "neumno dejanje" Izraela bistveno močnejši in odločnejši od vseh dosedanjih povračilnih ukrepov. Izjava prihaja v času povečanih regionalnih napetosti, kjer iranski vojaški vrh stopnjuje retoriko o pripravljenosti svojih sil na obrambo in povračilo. Po besedah generala Džafarija, ki vodi strateško poveljstvo pod okriljem Revolucionarne garde, so iranske zmogljivosti zdaj na ravni, ki omogoča zadajanje uničujočih udarcev ob morebitni eskalaciji sovražnosti. Poudaril je, da vsaka nova pustolovščina sovražnika ne bo ostala nekaznovana, temveč se bo nanjo odgovorilo s silo, ki bo presegla prejšnje operacije. Takšna opozorila so v iranskem vojaškem diskurzu pogosta, vendar tokratna izjava odraža specifično pripravljenost na neposredno konfrontacijo v primeru izraelskega posega.

Bilal Erdoğan, predsednik upravnega odbora Fundacije za širjenje znanja in sin turškega predsednika, je na množičnem zborovanju na istanbulskem mostu Galata ostro obsodil izraelska vojaška dejanja na območju Gaze. V svojem govoru je poudaril, da dogajanje v Gazi ni zgolj varnostno vprašanje ali vojna, temveč sistematičen genocid nad palestinskim ljudstvom, vključno z ženskami in otroki. Erdoğan je pozval k neomajnemu nadaljevanju boja proti okupaciji in poudaril pomen vztrajanja pri mednarodnem bojkotu izraelskih izdelkov. Govorec je izpostavil, da se prizadevanja Turčije ne bodo končala, dokler ne bo zagotovljena ozemeljska celovitost palestinske države in popolna svoboda Jeruzalema ter mošeje Al Aksa. Turško zastavo je opisal kot simbol pravičnosti in usmiljenja, udeležence pa pozval, naj ne podcenjujejo moči posameznikovega prispevka k bojkotu. To je bil že tretji tovrstni shod na omenjeni lokaciji, kar kaže na vztrajno podporo turške javnosti palestinskemu vprašanju in stopnjevanje retorike proti izraelski politiki v regiji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob zaključku leta 2025 spopada z naraščajočim nezadovoljstvom v lastnih vrstah in krizo identitete znotraj gibanja MAGA. Bela hiša je v sredo poskušala izpostaviti domnevne zunanjopolitične uspehe, vključno s trditvami o končanju osmih vojn in dogovoru o povečanju obrambnih izdatkov članic zveze NATO na pet odstotkov BDP, vendar so se na objavo kritično odzvali celo najzvestejši podporniki. Ti predsedniku očitajo, da prednostne naloge Amerike postavlja za tuje interese, predvsem v povezavi z Izraelom, in da administracija ne izpolnjuje obljub o politiki "Amerika prva". Istočasno se gibanje sooča z resnimi težavami pri ohranjanju baze med mladimi moškimi. Analize kažejo na upad vpliva tako imenovane skupnosti "incelov" in radikalnih vplivnežev, kot sta Nick Fuentes in Sólionath, ki so bili ključni za mobilizacijo določenega dela volilnega telesa. Njihova kontroverzna stališča in javni nastopi so postali politično breme, kar dodatno prispeva k osipanju podpore med mladimi belopoltimi moškimi, ki množično zapuščajo gibanje. Notranji razkoli in nejasna usmeritev administracije tako resno ogrožajo kohezijo republikanske baze pred prihajajočimi kongresnimi volitvami.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Izraelska vlada je pripravila seznam 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ki jim namerava s 1. januarjem prepovedati delovanje na območju Gaze. Med njimi se je nepričakovano znašla tudi kanadska neprofitna organizacija Oxfam-Québec, ki je ob odločitvi izrazila presenečenje. Po poročanju tujih medijev Izrael načrtuje suspenz delovanja več kot dveh ducatov humanitarnih organizacij, ker naj te ne bi izpolnjevale novih pravil o preverjanju mednarodnih subjektov, ki delujejo na tem konfliktnem območju. Predstavniki organizacije Oxfam-Québec so pojasnili, da so bili o uvrstitvi na seznam obveščeni preko medijev in ne neposredno. Odločitev Izraela prihaja v času kritičnih humanitarnih razmer v Gazi, kjer so mednarodne organizacije ključne za razdeljevanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Izraelske oblasti trdijo, da so novi protokoli nujni za zagotavljanje varnosti in nadzora nad finančnimi tokovi, medtem ko humanitarne skupine opozarjajo, da bodo takšni ukrepi še dodatno ohromili dostavo nujnih življenjskih potrebščin.

Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo možnost preklica licenc za delovanje 37 nevladnim organizacijam, ki zagotavljajo nujno humanitarno pomoč na območju Gaze. Med ogroženimi subjekti so uveljavljene mednarodne organizacije, kot so Zdravniki brez meja, Oxfam, Care, World Vision in Norveški svet za begunce (NRC). Izraelske oblasti svojo odločitev utemeljujejo s težkimi obtožbami na račun delovanja teh skupin, čeprav podrobnosti o domnevnih kršitvah v javni objavi seznama niso bile v celoti pojasnjene. Napovedana omejitev dostopa je sprožila val ostrih kritik v mednarodni skupnosti, pri čemer sta Evropska unija in Organizacija združenih narodov izrazili resno zaskrbljenost nad usodo civilnega prebivalstva. Glede na to, da je infrastruktura v Gazi v veliki meri uničena, so tamkajšnji prebivalci popolnoma odvisni od tuje pomoči. Morebitna uresničitev grožnje bi pomenila popolno blokado ključnih zdravstvenih in logističnih storitev, ki jih te organizacije izvajajo na terenu.

Izraelske sile so v begunskem taborišču Nur Šams na Zahodnem bregu porušile 25 stanovanjskih zgradb, s čimer je približno 100 družin ostalo brez domov. Vojska je dejala, da je operacija usmerjena proti oboroženim palestinskim skupinam.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.