Ameriški predsednik Donald Trump je visokim poveljnikom posebnih enot JSOC odredil pripravo načrta za morebitno vojaško invazijo na Grenlandijo, da bi zavaroval otok pred naraščajočim vplivom Rusije in Kitajske. Po poročanju tujih medijev je ta poteza povzročila precejšnjo zaskrbljenost med vojaškimi uradniki in mednarodnimi zavezniki, ki opozarjajo na nepredvidljive posledice takšnega dejanja. Nekateri analitiki celo svarijo, da bi uresničitev vojaškega zavzetja avtonomnega danskega ozemlja lahko vodila do razpada zveze NATO. Ukaz predstavlja stopnjevanje prizadevanj Trumpove administracije, ki je že v preteklosti Grenlandijo označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Bela hiša vztraja pri stališču, da je nadzor nad strateško lego otoka nujen zaradi varovanja ameriških interesov na Arktiki. Danska vlada in voditelji evropskih držav so vsakršno razpravo o spremembi suverenosti Grenlandije že predhodno ostro zavrnili in poudarili, da otok ni naprodaj. Vojaški načrti vključujejo razvoj izrednih ukrepov za hiter prevzem nadzora nad ključnimi točkami na otoku. Čeprav Pentagon uradno zadeve še ni podrobneje komentiral, poročila kažejo na globok razkorak med predsednikovimi ambicijami in pričakovanji zavezniških držav, ki v takšnem ravnanju vidijo kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje globalne varnostne arhitekture.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.