Donald Trump je zaostril retoriko glede nakupa Grenlandije in izjavil, da bodo Združene države Amerike tam nekaj storile, "všeč jim bilo to ali ne". Dodal je, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", in s tem ponovil svoje grožnje, če ZDA ne bodo mogle kupiti Grenlandije. Trump je tudi zatrdil, da če ZDA ne bodo ukrepale, bi lahko to storili Rusija ali Kitajska.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.