Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške vojaške sile v obsežni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije je napad vključeval bombardiranje ključnih vojaških objektov v Caracasu in provincah Miranda, La Guaira ter Aragua. Trump je prek družbenega omrežja Truth zapisal, da je bil Maduro z zračnim prevozom že odstranjen iz države, kar so potrdili tudi neimenovani visoki uradniki njegove administracije. Venezuelska vlada je pred potrditvijo zajetja poročala o številnih eksplozijah v prestolnici in dejanje označila za »hudo vojaško agresijo« na suvereno državo. Medtem ko so v Caracasu odjeknili napadi na civilne in vojaške cone, je Maduro za kratek čas razglasil izredno stanje. Novico o padcu Madurovega režima je že pozdravil argentinski predsednik Javier Milei, ki je dogodek označil za zmago svobode. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot del širše strategije za odstranitev diktatorskega režima in boj proti narkoterorizmu, ki ga je Washington Maduru očital že dlje časa.

Venezuelska vlada je po bombnih napadih na Caracas in druge države uradno obtožila Združene države Amerike vojaške agresije in kršitve mednarodnega prava, ter razglasila izredno stanje. Javier Milei naj bi pozdravil agresijo ZDA in zajetje Madura.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno podpisal zakon, ki državljanom omogoča legalizacijo neprijavljenih prihrankov v ameriških dolarjih, s čimer želi vlada okrepiti likvidnost v bančnem sistemu. Ukrep, ki ga je kongres potrdil decembra, je usmerjen proti t. i. prihrankom pod vzmetnico, ki po uradnih ocenah znašajo okoli 251 milijard dolarjev. Argentinci se zaradi zgodovinskih izkušenj z gospodarskimi krizami in visoko inflacijo tradicionalno zatekajo h gotovinskemu varčevanju zunaj uradnih finančnih tokov. Z novim zakonom želi Buenos Aires spodbuditi vnos tujih valut v domači finančni sistem in s tem stabilizirati gospodarstvo. Podatki kažejo, da so se ti zunanji prihranki v zadnjem letu še povečali, kar odraža globoko nezaupanje v domače banke. Vlada upa, da bo davčna amnestija in možnost zakonite uporabe teh sredstev prepričala prebivalstvo k vrnitvi denarja v obtok, kar je ključno za uresničevanje Mileievih radikalnih gospodarskih reform.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da vsaka bitka v letu 2025 ponovno potrjuje vitalnost venezuelskega ljudstva in države. Maduro, ki nase gleda kot na osrednji steber upora proti zunanjim pritiskom, je skupaj z obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom izpostavil pomen vojaško-ljudske enotnosti pri obrambi nacionalne suverenosti. Po njegovih besedah ostaja Venezuela neomajna kljub stopnjevanju diplomatskih in gospodarskih pritiskov s strani tujih sil. Njegove izjave prihajajo v času, ko se režim sooča z novo valom sankcij in kritik glede demokratičnih standardov v državi. Madurov diskurz je bil usmerjen v utrjevanje notranje kohezije, pri čemer je obljubil nadaljevanje boja proti tistemu, kar opisuje kot imperialistične grožnje. Obrambni minister López je ob tem dodal, da so oborožene sile pripravljene na morebitne izzive v prihajajočem letu, s čimer je podkrepil predsednikovo sporočilo o stabilnosti režima.

Argentinska vlada je začela s pripravami na morebiten sklic izrednih zasedanj parlamenta, ki bi se lahko pričela 2. februarja in trajala do konca meseca. Po navedbah uradnih virov izvršna oblast načrtuje razširitev obdobja izrednih sej z namenom obravnave ključnih zakonskih predlogov, ki so ostali nedokončani v prejšnjih obdobjih. V središču parlamentarne agende naj bi bila predvsem celovita reforma trga dela, ki predstavlja enega od temeljev vladnega gospodarskega programa. Poleg delovne zakonodaje namerava vlada predsednika Javierja Mileia v razpravo vključiti tudi zakon o zaščiti ledenikov, medtem ko je možnost sej v mesecu januarju dokončno izključena. Odločitev o ponovnem sklicu kaže na prizadevanja vlade, da pospeši zakonodajne postopke v času politične nestabilnosti in gospodarskih izzivov. Parlamentarna dejavnost se bo tako predvidoma osredotočila na strukturne spremembe, ki bi po mnenju predlagateljev lahko stabilizirale argentinsko gospodarstvo.

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je sporočil, da je naftno polje Heglig, ki predstavlja ključno infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo nafte v državi, ponovno pričelo z obratovanjem. Odločitev o vnovičnem zagonu je sledila obdobju nestabilnosti, ko so območje zasedle sudanske paravojaške sile za hitro podporo (RSF). Te sile so od aprila 2023 vpletene v oborožen spopad s sudansko vojsko, zasedba polja Heglig pa je resno ogrozila izvozni potencial Južnega Sudana, ki je življenjsko odvisen od prihodkov iz prodaje energentov preko naftovoda do Port Sudana. Čeprav so se tehnične ekipe vrnile na delo, poročila kažejo na neuspeh pogajanj med Južnim Sudanom in vojaškimi oblastmi v Sudanu glede delitve prihodkov od prodaje nafte. Istočasno se je v Argentini zgodil velik politični pretres, saj je vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileia razpustila državno agencijo za invalide (ANDIS). Ukrep je bil uveden po razkritju korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena predsednikova sestra in tesna sodelavka Karina Milei. Revizija agencije je razkrila tisoče primerov neupravičenega prejemanja pomoči, javnost pa so pretresli posnetki, v katerih nekdanji direktor agencije Diego Spagnuolo trdi, da si je Karina Milei prisvajala triodstotni delež pri nabavah farmacevtskih izdelkov. Agencija, ki skrbi za več kot tri milijone upravičencev, bo po novem pod neposrednim nadzorom ministrstva za zdravje.

Ameriški dolar je v Argentini v letu 2025 zabeležil strmo rast, pri čemer se je vrednost t. i. modrega dolarja na neformalnem trgu povečala za 300 pesov in leto sklenila pri 1530 pesih. Ta vrednost se približuje zgodovinskemu rekordu 1550 pesov, ki je bil zabeležen 22. oktobra. Medtem ko neformalni tečaj močno niha, uradni tečaj ostaja relativno stabilen, kar povečuje razkorak med različnimi tržnimi vrednostmi valute v državi. Na mednarodnih trgih je evro v predzadnjem trgovalnem dnevu leta rahlo pridobil na vrednosti in se ustalil pri 1,1756 dolarja, čeprav je v celotnem letu proti ameriški valuti izgubil 0,18 odstotka vrednosti. Trgi v Latinski Ameriki, zlasti v Mehiki in Peruju, so prav tako pozorno spremljali gibanje dolarja, ki je skozi leto pomembno vplivalo na lokalne ekonomije in kupno moč prebivalstva.

Argentinski senat je potrdil proračun vlade, ki ga je predložil predsednik Javier Milei. Proračun predvideva 10,1-odstotno inflacijo, 5-odstotno rast BDP in potrditev cilja fiskalne konsolidacije. Milei je po prevzemu položaja uvedel strog program varčevanja, ki je prispeval k zmanjšanju inflacije.

Argentinsko zvezno sodišče je ugodilo zahtevi za začasno odredbo in vladi Javierja Mileija naložilo izvajanje zakona o financiranju univerz, ki ga je izvršna oblast sicer razglasila, a 'suspendirala'. To pomeni najmanj 46-odstotno povečanje plač univerzitetnih delavcev za povrnitev ravni iz leta 2023 in povrnitev zneskov študentskih štipendij. Sodišče je ugodilo kolektivni pritožbi Nacionalnega meduniverzitetnega sveta in drugih subjektov ter ustavilo uradni odlok, ki je začasno ustavil zakon o financiranju univerz.

Izvolitev Javierja Mileija in njegove stranke La Libertad Avanza na lanskih zakonodajnih volitvah v Argentini mu odpira pot za izvedbo dolgo odlaganih reform.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Argentinski predsednik Javier Milei je pozval države Mercosurja k podpori vojaškega pritiska Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa na Venezuelo in vlado Nicolása Madura.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo uvaja vlada. V Mendozi so študenti pozvali k združitvi sil proti megaminerstvu in reformi delovne zakonodaje. Sindikati in druge organizacije so podprli proteste, ki so se odvijali tudi v obrambo voda. V Buenos Airesu se je na protestu proti reformi delovne zakonodaje zbrala množica ljudi na Trgu Maja, napovedujejo pa tudi morebitno splošno stavko.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo predlaga predsednik Javier Milei. Reforma vključuje možnost 12-urnega delovnika in omejitve stavk. Sindikati trdijo, da bo reforma poslabšala delovne pogoje, vlada pa meni, da bo pospešila zaposlovanje. Protesti so se končali z napovedjo sindikatov o možnosti splošne stavke.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pohvalil argentinskega predsednika Javierja Mileija, medtem pa se Argentina spopada s ponovnim dvigom inflacije. Dogodek se je odvijal v Kennedy Centru v Washingtonu, kjer je Trump spremljal žreb za svetovno prvenstvo v nogometu.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, se je v Buenos Airesu srečal z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem. Po srečanju je Kast poudaril, da pričakuje zelo dobre odnose med državama, na ravni, ki jih še ni bilo. Kast je izrazil zaupanje v prihodnje dvostranske vezi, Milei pa ga je navdušeno sprejel.

V uradni rezidenci argentinskega predsednika Javierja Mileija so našli mrtvega vojaka. Predsedstvo je v uradni izjavi sporočilo, da zaenkrat vzrok smrti ni znan. Uradnih informacij o identiteti vojaka, ki je bil pripadnik varnostne službe predsedniške rezidence Olivos, ni.

Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je pred odhodom v Argentino na srečanje s predsednikom Javierjem Mileijem odgovoril Nicolasu Maduru na njegovo opozorilo in ga označil za "narkodiktatorja". Kast je dejal, da ga Madurove besede ne zanimajo.

José Antonio Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu in s tem povzročil zgodovinski obrat v desno. Kast je prejel 58 % glasov, medtem ko je Jeannette Jara prejela 41,8 %. Postal je najbolj konservativen predsednik od vrnitve demokracije. Marco Enríquez-Ominami je izjavil, da je Boric izgubil zaradi lahkomiselnosti in strahopetnosti. Kast bo položaj prevzel marca 2026.

Desničarski politik José Antonio Kast, nemškega porekla, je v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu premagal komunistično kandidatko Jeannette Jara. Kast je zmagal s poudarkom na večji varnosti in strogi migracijski politiki, kar nakazuje politični preobrat v državi.

Nekdanja ministrica za notranje zadeve Čila in predsedniška kandidatka Carolina Tohá je izrazila zaskrbljenost glede političnega scenarija pred drugim krogom volitev. V pogovoru za Radio Duna je dejala, da kandidat, s katerim tekmujejo, ni običajna desnica, ampak radikalna desnica, kar jo navdaja s strahom, da bi Kast vodil vlado po vzoru Orbána, Trumpa ali Mileija.

Venezuelski diktator Nicolás Maduro je v Caracasu izrekel žaljive besede na račun argentinskega predsednika Javierja Mileia. Poleg tega je Maduro dejal, da se je leto 2026 v Venezueli že začelo, kar je objavil Breitbart.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

Britanska vlada je zanikala trditve argentinskega predsednika Javierja Mileija o pogovorih glede embarga na prodajo orožja Argentini, ki velja od vojne za Falklandsko otočje. Prav tako so zavrnili njegove trditve o suverenosti nad Falklandskimi otoki, pri čemer je Milei izrazil željo, da bi Argentino preoblikoval v 'svetovno vojaško silo'.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Nobelov inštitut je potrdil, da je Machado varna in da bo v Oslu, vendar je zaradi napetih razmer v Venezueli ni bilo na podelitev. Uradno je v prikritju od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado je v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere. Machado se ni udeležila slovesnosti, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je Machado varna in bo v Oslu, vendar njena prisotnost ni bila mogoča. Direktor inštituta Kristian Berg Harpviken je dejal, da se Machado ni mogla udeležiti slovesnosti in da jo bo nadomestila hči.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se ni mogla udeležiti podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu zaradi varnostnih razlogov. Njena hči je v sredo v njenem imenu prevzela nagrado. Inštitut je sporočil, da je Machado varna in da je ni bilo na slovesnosti, ker se skriva, odkar so bile v njeni državi volitve.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.

Argentinski libertarni predsednik Javier Milei je vstopil v drugo polovico svojega štiriletnega mandata, v katerem je s korenitimi reformami posegel v državni aparat. Njegov gospodarski projekt, ki je deležen svetovne pozornosti, je dosegel izjemne uspehe, hkrati pa odprl številna vprašanja.

Nobelov inštitut je potrdil, da venezuelska Nobelova nagrajenka María Corina Machado zaradi groženj s strani venezuelskega režima ni prišla na podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslo. Namesto nje jo je zastopala hči.

Argentinski žandar Nahuel Gallo je v Venezueli že eno leto v priporu. Argentinska vlada je izrazila "energično zavrnitev" situacije, ki jo označuje kot kršitev mednarodnega prava in primer prisilnega izginotja. Gallo je bil aretiran 8. decembra lani, ko je iz Kolumbije prečkal mejni prehod, da bi obiskal partnerko in sina.

V Buenos Aires je prispelo prvo letalo družbe China Eastern iz Šanghaja, kar je odprlo najdaljšo letalsko pot na svetu, dolgo skoraj 20.000 kilometrov s postankom v Aucklandu na Novi Zelandiji. Ta dogodek postavlja argentinskega predsednika Javierja Mileija pred izziv uravnoteženja med tesnimi vezmi z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa in ohranjanjem močnega trgovinskega partnerstva s Kitajsko.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir v Oslu, kot sedma latinskoameriška osebnost, ki ji je to uspelo. Predsednik Milei je odpotoval na Norveško, da bi se udeležil slovesnosti, nekdanji predsednik Calderón pa je bil osebno povabljen na dogodek.

Predsednik Argentine Javier Milei se je odpravil v Oslo, da bi se udeležil podelitve Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado. Poleg Mulina so bili na podelitev nagrade povabljeni še štirje drugi predsedniki. Prireditev bo potekala 10. decembra, na dan človekovih pravic. Milei se bo srečal tudi s kraljem in premierjem Norveške.

Norveški Nobelov inštitut je potrdil, da bo venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado prisostvovala podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Machado, ki živi v Venezueli v ilegali, naj bi se dogodka udeležila prihodnji teden.

Argentinska vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileija je napovedala vrnitev države na mednarodni trg dolga po več kot sedmih letih. To bo storila z izdajo štiriletne obveznice v ameriških dolarjih s 6,5-odstotno obrestno mero, kar je prva tovrstna poteza od leta 2018. Minister za gospodarstvo Luis Caputo je poudaril, da bo nova izdaja izboljšala finančni profil Argentine in prispevala k zmanjšanju tveganja države. Argentina sicer pogaja o posojilu z bankami v višini približno 7 milijard dolarjev in se sooča z zapadlostjo obveznosti v višini več kot 4 milijarde dolarjev januarja.

Donald Trump je na žrebu za svetovno prvenstvo leta 2026 v Washingtonu, D.C., prejel prvo FIFA nagrado za mir. Svetovni mediji poročajo, da so bila merila za izbiro nagrajenca nejasna in da je bil Trump nagrajen po poznanstvih.

Lorena Villaverde, predsednica stranke La Libertad Avanza v Río Negru, je odstopila s položaja senatorke, potem ko je bila obtožena povezav s preprodajo mamil. Odstop je potrdila in ga sporočila predsedniku Javierju Mileiju. Na njenem mestu naj bi jo zamenjal Enzo Fullone. Villaverdejeva si prizadeva ohraniti svoj sedež v poslanski zbornici.

Mehiška vlada je napovedala 13-odstotno zvišanje minimalne plače za leto 2026. S tem se bo dnevna minimalna plača povečala na 315,04 pesosov, kar mesečno znaša 9.582,47 pesosov. Poleg tega je napovedano postopno skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko.

Pete Hegseth, nekdanji obrambni sekretar, je v videu iz leta 2016 izjavil, da ameriška vojska ne bo ubogala nezakonitih ukazov svojega vrhovnega poveljnika. Poudaril je, da je zavračanje nezakonitih ukazov del vojaškega etosa in standardov.

Argentinski predsednik Javier Milei si prizadeva za oživitev argentinskega gospodarstva z drastičnim zmanjševanjem državne uprave. Njegov pristop, ki vključuje obsežne reze, je pritegnil pozornost in podporo, med drugim tudi nizozemske političarke Dilan Yesilgöz in nekaterih ekonomistov, kar odpira vprašanja o primernosti podobnih ukrepov za druge države.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno lansiral 'Isaac Accords', novo pobudo, katere cilj je okrepiti politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Izraelom in Latinsko Ameriko. Milei je pobudo napovedal po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideon Saarjem v Buenos Airesu. Pobuda poteka v partnerstvu z Washingtonom in je zasnovana po vzoru Abrahamovih sporazumov, ki so normalizirali odnose med Izraelom in več arabskimi državami.

Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) je napovedalo zaprtje svoje pisarne v Caracasu. Pomočnik tožilca Mame Mandiaye Niang je pojasnil odločitev v svojem govoru.

Donald Trump je izjavil, da je bila obsodba nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine z drogami, "nastavljena" s strani Bidenove administracije. Trump je obljubil, da ga bo pomilostil.

V Buenos Airesu je potekal protest proti izraelski politiki v Gazi, ki jo organizira argentinski odbor za solidarnost s Palestino. Protestniki so kritizirali izraelsko "genocidno kampanjo in apartheid" nad Palestinci. Obenem so izrazili nezadovoljstvo nad argentinskim predsednikom Mileijem, ki, kot trdijo, brezpogojno podpira izraelskega premierja Netanjahuja. Kritizirali so tudi zanikanje zločinov zadnje civilno-vojaške diktature v Argentini s strani vlade.

Argentinski predsednik Javier Milei je odpovedal načrtovano potovanje v Washington, kjer naj bi se udeležil žreba za svetovno prvenstvo v nogometu 2026. Informacijo je preko družbenih omrežij potrdil vodja kabineta Manuel Adorni, razlogi za odpoved pa niso znani.