Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je v pogovoru za več evropskih medijev ostro obsodil prizadevanja Združenih držav Amerike za pridobitev nadzora nad Grenlandijo. Barrot je ravnanje Washingtona označil za izsiljevanje, ki se mora nemudoma končati, saj takšni pritiski spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo načela suverenosti. Minister je poudaril, da so ozemeljske ambicije ZDA glede Grenlandije nesprejemljive v sodobni diplomaciji. Po njegovih besedah mora Evropa zavzeti enotno stališče proti poskusom spreminjanja meja ali politične pripadnosti strateško pomembnih ozemelj brez privolitve vpletenih strani. Barrotove izjave odražajo naraščajočo napetost med Parizom in Washingtonom glede vprašanj arktične varnosti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, ostaja v središču geopolitičnih interesov zaradi svojih naravnih virov in strateške lege. Francija s tem pozivom krepi svojo vlogo zagovornice evropskih interesov in mednarodnega prava, hkrati pa opozarja na nevarnost enostranskih potez velesil, ki bi lahko destabilizirale severni pol.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je zahteval, da podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, sodeluje z ZDA, sicer naj bi ZDA vojaško posredovale v Venezueli. Rodriguezova je te zahteve zavrnila in ponovila, da Venezuela ne bo podrejena ZDA, ter zahtevala izpustitev Nicolasa Madura. Caracas je dejanja Washingtona označil za poskus kolonialne vojne in kršitev ustanovne listine ZN.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Na obali Bondi se je zgodil teroristični napad na judovsko skupnost, v katerem je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, 29 pa je ranjenih, vključno z dvema policistoma.

Med judovskim praznikom Chanuka na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do terorističnega napada, v katerem sta dva napadalca ubila najmanj dvanajst ljudi. Avstralski premier je dogodek označil za antisemitski teroristični napad.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) dovolila udeležbo Izraelu. Države so kritične do ravnanja Izraela v Gazi in obtožujejo državo manipuliranja z glasovalnim sistemom. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko so se oglasili tudi kritiki, ki podpirajo udeležbo palestinskih izvajalcev.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ki bo potekala na Dunaju, zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Države so izrazile nestrinjanje s sodelovanjem Izraela zaradi vojne v Gazi in domnevnih manipulacij z glasovanjem na tekmovanju. EBU je zavrnila tajno glasovanje o izključitvi Izraela, kar je povzročilo umik omenjenih držav. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko druge države, vključno z Islandijo, prav tako razmišljajo o umiku. Malta pa bo kljub pozivom k bojkotu sodelovala.

Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ker je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) dovolila udeležbo Izraelu. Države so izrazile nestrinjanje s to odločitvijo zaradi vojne v Gazi in domnevnih manipulacij z glasovanjem. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko druge države še razmišljajo o pridružitvi bojkotu.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno tekmovati. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je potrdila udeležbo Izraela, kar je sprožilo kritike in odločitev štirih držav o umiku. Razlog za bojkot je nezadovoljstvo z ravnanjem Izraela v Gazi in domnevne manipulacije z glasovanjem na tekmovanju.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot prihajajočega tekmovanja za pesem Evrovizije leta 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) potrdila udeležbo Izraela. Odločitev je bila sprejeta kljub pozivom k izključitvi Izraela zaradi vojne v Gazi in domnevnih nepravilnosti pri glasovanju. BBC podpira odločitev EBU, medtem ko so druge države izrazile zaskrbljenost in se odločile za bojkot.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije 2026, potem ko je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) potrdila udeležbo Izraela na tekmovanju. Odločitev je sprožila burne odzive in obtožbe o politizaciji dogodka, saj več držav nasprotuje ravnanju Izraela v Gazi. EBU je zavrnila pozive k izključitvi Izraela, kar je vodilo do odločitve štirih držav o bojkotu.

Zaradi razprav o udeležbi Izraela na Evroviziji 2026 se pojavljajo grožnje z bojkotom. Wolfram Weimer, nemški državni sekretar za kulturo, je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Francoski minister Jean-Noël Barrot je izrazil zadovoljstvo, da je Francija preprečila bojkot Izraela. Nekateri udeleženci razmišljajo o izključitvi Izraela, medtem ko Rai potrjuje udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Evropske televizijske hiše razpravljajo o morebitni izključitvi Izraela z Evrovizije, pri čemer nekatere države grozijo z bojkotom. Francija je podprla udeležbo Izraela, medtem ko nemški minister za kulturo Wolfram Weimer zagovarja, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Španska radiotelevizija RTVE je ena od "velikih pet", ki prispevajo k organizaciji dogodka. Italijanska radiotelevizija RAI je potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Zaradi razprav o morebitni izključitvi Izraela iz Evrovizije, nekateri pozivajo k bojkotu tekmovanja. Wolfram Weimer, nemški državni sekretar za kulturo, je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Francija je izrazila zadovoljstvo, da je preprečila bojkot Izraela. Prireditelji razpravljajo o prihodnosti tekmovanja, medtem ko španski mediji poročajo o podpori Španije.

Evropske televizijske hiše razpravljajo o udeležbi Izraela na Evroviziji, kar je povzročilo različne odzive. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bo sodelovala, če bo Izrael izključen. Francoski minister Jean-Noël Barrot je izrazil zadovoljstvo, da je Francija preprečila bojkot Izraela. Španski mediji poročajo, da bi bojkot lahko privedel do konca Evrovizije, medtem ko je italijanska televizija RAI potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Zaradi razprav o morebitni izključitvi Izraela z Evrovizije, so se pojavile napetosti. Nekateri udeleženci grozijo z bojkotom, medtem ko drugi, kot je Francija, podpirajo prisotnost Izraela. Nemčija bi lahko celo bojkotirala tekmovanje, če bi Izrael izključili. Avstrijska televizija Rai je potrdila udeležbo Dunaja na Evroviziji.

Zaradi sodelovanja Izraela na Evroviziji 2024 se pojavljajo pozivi k bojkotu, nekateri udeleženci pa celo grozijo z izstopom. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati, če bo Izrael izključen. Francoski minister Jean-Noël Barrot je pozdravil dejstvo, da je Francija prispevala k preprečitvi bojkota Izraela. Rai je potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Ministrstvo za kulturo Nemčije pod vodstvom Wolframa Weimerja nasprotuje izključitvi Izraela iz Evrovizije in grozi z nemško odsotnostjo. Oddajniki, ki sodelujejo na Evroviziji, razpravljajo o udeležbi Izraela, pri čemer nekateri grozijo z bojkotom. Francoski minister Jean-Noël Barrot je zadovoljen, da je Francija preprečila bojkot Izraela na tekmovanju. Medtem pa je italijanska radiotelevizija Rai potrdila udeležbo na Evroviziji na Dunaju.

Evropski radiodifuzni uniji (EBU) se sooča s pritiski glede morebitne izključitve Izraela z Evrovizije, kar je sprožilo razprave in grožnje z bojkotom s strani nekaterih držav. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bo sodelovala na Evroviziji, če bo Izrael izključen. Francoski poslanec Jean-Noël Barrot pa je izrazil zadovoljstvo, da je Francija preprečila bojkot Izraela. Razmere ogrožajo prihodnost tekmovanja, medtem ko se razpravlja o pravilih in politični vpletenosti.

Ministri in organizatorji Evrovizije razpravljajo o morebitni izključitvi Izraela iz letošnjega tekmovanja, kar je sprožilo različne odzive. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bo sodelovala na Evroviziji, če bo Izrael izključen. Medtem nekateri drugi udeleženci razmišljajo o bojkotu. Francoski minister Jean-Noël Barrot je izrazil zadovoljstvo, da je Francija preprečila bojkot Izraela. Prihodnost Evrovizije je zaradi teh sporov negotova.

Minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da Nemčija ne bi smela sodelovati na Evroviziji, če bo Izrael izključen. Oddajniki, ki sodelujejo na Evroviziji, razpravljajo o sodelovanju Izraela, pri čemer nekateri grozijo z bojkotom. Jean-Noël Barrot je izrazil zadovoljstvo, da je Francija pripomogla k preprečitvi bojkota Izraela na tekmovanju. Španija je med državami, ki finančno podpirajo Evrovizijo.

Evropski oddajniki razpravljajo o izključitvi Izraela z Evrovizije, pri čemer nekatere države grozijo z bojkotom. Nemški državni minister za kulturo Wolfram Weimer nasprotuje Evroviziji brez Izraela in predlaga, da tudi Nemčija ne bi smela sodelovati, če bi Izrael izključili. Francija pa se je zavzela proti bojkotu Izraela.

Po odločitvi Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje na Evroviziji 2026, so Španija, Nizozemska, Slovenija in Irska napovedale svoj bojkot tekmovanja.

Štiri države, Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija, so se odločile bojkotirati Evrovizijo 2026 na Dunaju zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da dovoli udeležbo Izraelu, ki je sicer neevropska država, a na tekmovanju sodeluje že od leta 1973 in je zmagal štirikrat, nazadnje leta 2018. Medtem se je EBU začel ukvarjati z obtožbami o domnevnem goljufanju Izraela na tekmovanju. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je izjavil, da bi morala Nemčija bojkotirati Evrovizijo, če bo Izrael izključen.

Francija je potrdila svojo udeležbo na Evroviziji 2026 in zavrnila bojkot Izraela. Minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je obsodil bojkot Izraela na Evroviziji in zagotovil, da se Francija nikoli ne bo pridružila takšnemu bojkotu. Kljub temu, da so nekatere evropske države napovedale bojkot tekmovanja zaradi sodelovanja Izraela, je Francija potrdila svojo podporo Izraelu na tekmovanju.

Trumpov odposlanec Steve Witkoff naj bi se v prihodnjih dneh srečal s Putinom po pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Miamiju. Trump je opozoril na "težavne male težave" v Ukrajini, pri čemer je imel v mislih korupcijski škandal, vendar še vedno vidi možnost za dogovor. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost, medtem ko se pogajanja o Trumpovem mirovnem predlogu nadaljujejo, pri čemer ostajajo ozemlje in varnost glavne sporne točke. Članek poudarja, da nobena zahodna država resno ne želi zmage Ukrajine.

Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal z Emmanuelom Macronom, medtem ko je Donald Trump izrazil optimizem glede možnosti dogovora o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kljub temu je Marco Rubio po ameriško-ukrajinskih pogovorih na Floridi poudaril, da je še veliko dela.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je napovedal, da bodo države članice EU na vrhu 18. decembra sprejele odločitve glede zamrznjenega ruskega premoženja. Poudaril je, da je prioriteta zanesljiva blokada ruskih sredstev v evropski jurisdikciji, kar naj bi bil pomemben vzvod za vplivanje na prihodnji mir. Evropske države nameravajo finančno podpirati Ukrajino v naslednjih dveh letih, če se konflikt nadaljuje.

Minister za zunanje zadeve Burkina Fasa, Karamoko Jean Marie TRAORE, je sprejel posebnega odposlanca Islamske republike Iran, Akbarja KHOSRAVINEJADA. Iranski odposlanec je prinesel pomembno sporočilo iranskega ministra za zunanje zadeve, kar kaže na okrepitev odnosov med Ouagadougoujem in Teheranom.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi je med obiskom na Nizozemskem govoril na 30. srečanju držav članic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja v Haagu.

Franco-alžirski pisatelj Boualem Sansal, ki se trenutno nahaja na francoskem veleposlaništvu v Berlinu, se bo morda vrnil v Francijo v naslednjih dneh. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je izjavil, da je vrnitev odvisna od rezultatov zdravniških pregledov. Upajo, da se bo Sansal, ki je bil v Alžiru zaprt skoraj eno leto, lahko vrnil v Francijo, ko bodo izvidi znani.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Francija meni, da ZDA kršijo mednarodno pravo z napadi na civilne ladje, ki jih ameriške obveščevalne službe obtožujejo trgovine z drogami, je izjavil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot v intervjuju za Le Journal du Dimanche. Pariz ocenjuje, da je takšno ravnanje ZDA nedopustno, ker se obtožbe o trgovini z drogami izrekajo brez sodnega postopka.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je med obiskom Kolumbije, kjer poteka vrh med Evropsko unijo in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, obljubil, da se bo boril proti naraščajoči trgovini z drogami v Evropi in Latinski Ameriki. Napovedal je ustanovitev regionalne akademije za usposabljanje preiskovalcev in carinikov.

Francija pritiska na Evropsko unijo, naj sankcionira spletno platformo Shein zaradi očitnega kršenja pravil. Francoske oblasti so že izvedle obsežen pregled paketov na pariškem letališču Charles de Gaulle, zadržale so 200.000 paketov in sprožile postopke. Razlog za oster odziv so tudi sporne prodaje spletne trgovine, kot so lutke na napihovanje, ki so podobne otrokom. Francoski minister Jean-Noël Barrot je pozval k sankcijam na ravni EU in izjavil, da je komisija že sprožila preiskave, ki bi jim morale slediti sankcije.

Člani predsedstva Bosne in Hercegovine so se v Parizu sestali s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Denis Bećirović je izrazil željo, da bi BiH postala članica Nata in EU, medtem ko je Željko Komšić izpostavil vprašanje, ali lahko BiH s trenutnim političnim sistemom postane članica EU. Razpravljali so tudi o evropski poti Bosne in Hercegovine.

Hamas je Rdečemu križu predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev v Gazi. Izraelska vojska je potrdila prejem posmrtnih ostankov. Izrael je izrazil zaskrbljenost, da Hamas prepočasi predaja preostala trupla talcev, medtem ko Hamas pravi, da potrebujejo čas za iskanje in pridobivanje vseh posmrtnih ostankov.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Luksemburgu, kjer se je udeležil srečanja Sveta ministrov Evropske unije, ločeno srečal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Noelom Barrotom in romunsko zunanjo ministrico Oano Toiu. Pogovori so potekali v okviru diplomatskih aktivnosti ob robu zasedanja.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Vlada Lecornu 2 se bo v torek soočila s predstavitvijo državnega proračuna za leto 2026, ki bo sprejet na svetu ministrov zjutraj, cilj pa je zmanjšati primanjkljaj pod 5 % BDP. Cilj vlade je tudi pravočasna priprava proračuna in izognitev morebitni cenzuri.

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je obljubil, da bo zbral pričevanja francoskih državljanov, ki so bili del flotilje za Gazo in so bili pridržani v Izraelu. To sledi obtožbam o nasilju in poniževanju s strani izraelskih oblasti nad udeleženci flotilje.

Predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja in mu naložil oblikovanje vlade ter pripravo proračuna za leto 2026. Lecornu je razkril novo vlado, v kateri so tako centristi kot konservativci ter zunanji sodelavci. Nova vlada se sooča z izzivi pri ustvarjanju proračuna in ohranjanju zaupanja investitorjev v luči dolgotrajne politične krize, ki negativno vpliva na gospodarstvo.

Lennart Monterlos, 19-letni Franco-Nemec, ki je bil od junija priprt v Iranu, je bil izpuščen. Njegovi starši so izrazili olajšanje ob njegovi vrnitvi. Monterlos, dijak iz Besançona, naj bi se v četrtek vrnil v Francijo. Izpustitev je potrdilo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Izraelska vojska je prestregla več kot 40 ladij humanitarne flotile Global Sumud, ki so plule proti Gazi, in aretirala več kot 200 ljudi, med njimi tudi Greto Thunberg in belgijske državljane. Ena nizozemska ladja je bila med prestreženimi. Izrael bo aktiviste deportiral v Evropo. Ena ladja naj bi nadaljevala pot proti Gazi.

Izraelska mornarica je ustavila floto propalestinskih aktivistov, ki je plula proti Gazi. Med približno sto aktivisti, ki so bili na krovu okoli 50 ladij, so bili tudi Greta Thunberg, vnuk Nelsona Mandele in evropski poslanci. Aktivisti trdijo, da je Izrael začel ustavljati plovila, medtem ko so izraelske sile potrdile, da so ladje 'varno ustavljene'.