Barrot pozval Združene države Amerike k prekinitvi pritiska glede Grenlandije

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodne napetosti z napovedjo, da bodo Združene države Amerike Grenlandijo priključile po »lahki ali težki poti«. Na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši je Trump poudaril, da je nadzor nad strateškim otokom ključnega pomena za ameriško nacionalno varnost, zlasti zaradi naraščajočih dejavnosti Rusije in Kitajske na Arktiki. Predsednik ni izključil vojaške možnosti, čeprav je izrazil pripravljenost za finančno poravnavo, ki bi po nekaterih ocenah lahko znašala do milijon dolarjev na prebivalca otoka. Politični voditelji na Grenlandiji so se na Trumpove izjave odzvali z enotno zavrnitvijo in poudarili, da si prebivalci otoka ne želijo postati del ZDA. Predstavniki vseh petih parlamentarnih strank so v skupni izjavi zapisali, da mora o prihodnosti Grenlandije odločati izključno njeno ljudstvo brez zunanjih pritiskov ali vmešavanja. Poudarili so svojo težnjo po popolni neodvisnosti od Danske, a hkrati kategorično zavrnili ameriško nadvlado. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je opozorila, da bi morebiten ameriški napad na Dansko oziroma njeno avtonomno ozemlje pomenil konec vseh dosedanjih zavezništev. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom so se močno poslabšali, saj Trumpova administracija vprašanje Grenlandije postavlja nad integriteto zveze Nato. Poznavalci opozarjajo, da takšna retorika predstavlja nevaren precedens v odnosih med zahodnimi zaveznicami.

Francija meni, da ZDA kršijo mednarodno pravo z napadi na civilne ladje, ki jih ameriške obveščevalne službe obtožujejo trgovine z drogami, je izjavil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot v intervjuju za Le Journal du Dimanche. Pariz ocenjuje, da je takšno ravnanje ZDA nedopustno, ker se obtožbe o trgovini z drogami izrekajo brez sodnega postopka.