Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je zapisal, da se ne čuti več dolžnega prizadevati izključno za mir, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu neposredno povezal svojo neizpolnjeno ambicijo po prejemu prestižnega priznanja s ponovnim stopnjevanjem zahtev po ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Norveški premier je moral ameriškemu predsedniku ob tem pojasnjevati neodvisnost odbora in dejstvo, da vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Zaradi predsednikovega nezadovoljstva so se odnosi med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami ponovno zaostrili. Trumpov agresivnejši pristop do vprašanja Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, v kombinaciji z osebnimi zamerami do norveških institucij, povzroča diplomatsko negotovost znotraj zveze NATO. Bela hiša je v preteklosti že kritizirala odbor, češ da daje prednost politiki pred dejanskimi mirovnimi prizadevanji, kar je predsednik zdaj uporabil kot utemeljitev za spremembo svoje zunanjepolitične drže. Dogodek odraža transakcijski pristop predsednika Trumpa do mednarodne diplomacije, kjer so varnostna in teritorialna vprašanja pogojena z osebnim priznanjem. Diplomatski viri opozarjajo, da bi takšna retorika lahko vodila do novih trgovinskih pritiskov na skandinavske države. Medtem ko Norveška poudarja avtonomijo Nobelovega odbora, se Washington vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm v odnosu do severnoevropskih partneric.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju in več evropskim veleposlanikom poslal pismo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se po tej odločitvi ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, temveč se bo osredotočil na tisto, kar meni, da je primerno za interese Združenih držav Amerike. Svojo trditev je utemeljil s prepričanjem, da mu nagrada pripada, ker naj bi v preteklosti preprečil več kot osem vojn. Znotraj istega diplomatskega komuniciranja je Trump znova izpostavil svoje ambicije po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in neposredno zagrozil Danski. Norveški premier Støre je v odzivu na predsednikove navedbe opozoril, da je odbor za podeljevanje nagrad popolnoma neodvisen od norveške vlade in da politika nima vpliva na njihove odločitve. Trumpovo povezovanje prestižnega priznanja z državno zunanjo politiko je v mednarodnih krogih sprožilo precejšnje začudenje in zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih usmeritev Washingtona. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika povečuje napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, zlasti znotraj nordijske regije. Povezovanje ozemeljskih teženj po Grenlandiji z osebnim užaljenostjo zaradi nagrade nakazuje na nepredvidljivo fazo ameriške diplomacije, kjer bi osebni prestiž predsednika lahko igral ključno vlogo pri geopolitičnih odločitvah. Kljub temu da je Trump od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado nedavno prejel njeno medaljo, se zdi, da to dejanje ni pomirilo njegovih ambicij po uradnem priznanju s strani norveškega odbora.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, ki je po razkritju v diplomatskih krogih v Washingtonu sprožilo vprašanja med evropskimi zavezniki. V vsebini sporočila, ki je bilo pridobljeno na podlagi zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja, Trump poudarja, da bi moralo zavezništvo NATO storiti več za Združene države Amerike. Dokument, o katerem je prvi poročal PBS News, je bil kasneje razposlan med različna evropska diplomatska predstavništva, kar je povzročilo nelagodje glede prihodnjih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Trumpove zahteve odražajo njegovo vztrajanje pri večji porazdelitvi finančnega bremena in povečanju obrambnih izdatkov evropskih držav, kar je bilo rdeča nit njegove zunanje politike že v preteklosti. Norveška stran vsebine sporočil in morebitnih odgovorov podrobneje še ni komentirala, vendar pa kroženje takšnih dopisov med zavezniki kaže na povečano stopnjo pripravljenosti evropskih prestolnic na nepredvidljive diplomatske poteze Washingtona. Diplomati pismo ocenjujejo kot neposreden pritisk na Norveško, ki velja za ključno članico na severnem krilu zavezništva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoje grožnje s prevzemom Grenlandije z razočaranjem, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v pismu, ki so ga pridobili mednarodni mediji, zapisal, da se ne čuti več dolžnega "razmišljati zgolj o miru", ker mu Norveška ni podelila priznanja za domnevno ustavitev osmih vojn. Namesto tega je napovedal, da se bo odslej osredotočil izključno na interese Združenih držav Amerike. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo in da norveška vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Prav tako je ponovno potrdil neomajno podporo Norveške suverenosti Danske nad Grenlandijo. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile, potem ko je Trump zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, če te ne bodo privolile v pogajanja o statusu arktičnega otoka. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, so pozvali k umiritvi razmer in poudarili, da je treba spore reševati z diplomatskim dialogom. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da svet ne bo varen, dokler Združene države ne bodo imele popolnega nadzora nad Grenlandijo, pri čemer izpostavlja strateško nevarnost Rusije in Kitajske v regiji.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Rusija je označila idejo o trilateralnem srečanju med Rusijo, ZDA in Ukrajino na ravni svetovalcev za nacionalno varnost za neresno. Predstavniki Rusije so poudarili, da se o takšnem srečanju ne razpravlja resno in da ni v fazi priprave.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je zapustila Norveško, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Støre. Machado je pretekli teden preživela v Oslu, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za demokracijo.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Združeno kraljestvo in Norveška sta sklenili obrambni pakt, ki bo omogočil delovanje kombinirane flote vojaških ladij za lov na ruske podmornice v severnem Atlantiku. Mornarici bosta delovali kot enotna, zamenljiva sila.

Izrael je norveškemu premierju Jonasu Garu Støreju zavrnil vstop v državo, kjer naj bi potekali pogovori. Po poročanju norveškega časnika Dagens Næringsliv, je premier Izraela Benjamin Netanjahu zavrnil srečanje iz političnih razlogov. Do zavrnitve je prišlo po prekinitvi ognja v Gazi. Norveška je sicer ena izmed držav, ki je priznala Palestino.

Ukrajina in Švedska sta podpisali pismo o nameri za razvoj zračnih zmogljivosti, kar bi lahko vodilo v nakup do 150 švedskih lovcev Gripen. Predvideni dobavni rok je približno tri leta. Ukrajina bo kupila letala najnovejše različice Jas 39 Gripen.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je srečanje na vrhu o Gazi označil za nenavadno, saj je potekalo v znamenju izpustitve izraelskih talcev. Medtem pa članek na portalu InsideOver razkriva, da naj bi ameriška administracija pod vodstvom Bidna zavrnila trenutni dogovor glede Gaze, kar kaže na dvoličnost ZDA glede izraelsko-palestinskega konflikta.

Norveški premier Jonas Gahr Støre (Ap) je izrazil željo, da bi Jens Stoltenberg nadaljeval kot finančni minister. Støre bo v prihodnjih dneh opravil pogovore s partnerskimi strankami o prihodnosti vlade in njeni usmeritvi. Støre je tudi izjavil, da vidi Tronda Giskeja kot vir moči.

Socialdemokratski premier Jonas Gahr Støre ima po zmagi na parlamentarnih volitvah na Norveškem velike možnosti za drugi mandat. Največjo rast je zabeležila desna populistična stranka, ki je postala druga najmočnejša politična sila v državi.

Na Norveškem je levi blok pod vodstvom laburistov premierja Jonasa Gahra Støreja tesno zmagal na parlamentarnih volitvah. Kljub zmagi levega bloka je znatno narasla podpora populistični Stranki napredka. Støre, ki je na oblasti od leta 2021, bo predvidoma nadaljeval z vodenjem manjšinske vlade. Støre je poudaril, da lahko socialna demokracija zmaga kljub vzponu desnice.

Marine Le Pen, voditeljica Nacionalnega zbora (RN), bo od 13. januarja 2026 ponovno sojena v pritožbenem postopku v zvezi z zadevo evropskih parlamentarnih pomočnikov. Medtem Le Penova ponovno poziva k razpustitvi francoskega parlamenta, s čimer želi izkoristiti trenutno politično krizo. Njena stranka bo glasovala proti zaupnici vladi. Prav tako se pripravlja na pritožbeno sojenje z novo obrambno ekipo in premislekom o strategiji.

Po prvih projekcijah je socialdemokratska stranka premierja Støreja zmagala na parlamentarnih volitvah na Norveškem. Kljub temu je rot-zelena večina v parlamentu tesna. Desnica je druga najmočnejša sila.

Stranka MDG v Norveški si prizadeva prepričati premierja Jonasa Gahrja Støreja in njegovo stranko Arbeiderpartiet, da uvedejo mesečno karto za javni prevoz po vsej državi za 499 norveških kron. Medtem pa avtor Aage G. Sivertsen trdi, da bi moral biti Størejev dedek, skupaj s podjetjem Jøtul, po drugi svetovni vojni preiskovan zaradi izdaje, saj je Jøtul dobavljal opremo nacistični Nemčiji.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je poudaril, da morajo biti vsi pogovori glede Ukrajine vključevati tudi Ukrajino samo. Pozval je k povečanju pritiska na Rusijo. Støre je izrazil podporo ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu in poudaril enotnost glede podpore Ukrajini pred srečanjem Trump-Zelenskiy v ZDA.

Norveški premier Jonas Gahr Støre se bo udeležil evropskega vrha, posvečenega vojni v Ukrajini. Srečanje poteka pred načrtovanim srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim.

Finančni minister Stoltenberg je pozval Norges Bank in Etikkrådet k ponovnemu pregledu naložb naftnega sklada v izraelska podjetja. Razlog za to so zaostrene razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Stoltenberg je poudaril, da sklad ne sme biti investiran v podjetja, ki prispevajo k kršitvam mednarodnega prava. Naložbe naftnega sklada v izraelska podjetja so sprožile burne odzive v Stortingetu.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je napovedal, da bo vlada omilila obstoječa stroga pravila glede prodaje alkohola na kmetijah. Vladajoča stranka želi razširiti trenutno shemo, ki omogoča prodajo lastnega alkohola, tako da bo vključevala tudi močnejše alkoholne pijače.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je v intervjuju za TV 2 delil svojo žalost ob nedavni izgubi vnuka, ki je umrl kmalu po rojstvu. Priznal je, da je bil dan pred odprtjem konference stranke Aps na pogrebu malčka, kar je bil zanj izjemno težak čas. Izjava premierja poudarja njegovo osebno stisko ob izgubi, ki se je zgodila istega leta, ko je že prej doživel podobno izgubo.

Jonas Gahr Støre in Sylvi Listhaug, voditelja Ap in Frp, sta se udeležila premiernega dvoboja v Oslu. Stranka Ap Frp obravnava kot glavnega nasprotnika na volitvah, zato je bil ta dvoboj pomemben dogodek v norveški politiki.

Norveška in Nizozemska sta potrdili, da bosta financirali nakup in dobavo sistema protizračne obrambe Patriot za Ukrajino. Norveški premier Jonas Gahr Støre je poudaril pripravljenost svoje države za financiranje sistema, medtem ko je nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans potrdil, da bodo Nizozemska pomembno prispevala k pobudi ZDA za zagotavljanje dodatnih sistemov protiletalske obrambe Ukrajini.

Norveška in Nemčija sta napovedali skupni prispevek k zračni obrambi Ukrajine, pri čemer sta se osredotočili na dobavo sistemov Patriot. Norveški premier Jonas Gahr Støre in Friedrich Merz sta na novinarski konferenci potrdila, da bosta državi skupaj financirali nakup in dobavo teh ključnih obrambnih sistemov.

Nemški kancler Friedrich Merz je Evropsko komisijo ponovno opozoril pred morebitnimi strogimi pravili glede izpustov CO2 za službena vozila. Poudaril je, da avtomobilska industrija predstavlja eno ključnih panog v Evropi, ki je ne smemo ogroziti z absolutnimi prepovedmi. Merz se zavzema za iskanje alternativnih načinov za zmanjšanje emisij CO2 v prometu, ki ne bi škodovali tej industriji, hkrati pa je opozoril Bruselj pred uničenjem »ključnih industrij«.